Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
nasáden1 -dna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na nasad: nasadno sadjarstvo / nasadna rastlina
SSKJ²
nasájati -am nedov. (á)
1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile
// nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo
2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde
3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice
// dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo
● ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi
4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo
5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu
Pravopis
nègojèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) Nasad je ~
nègojêni -a -o (ȅé) ~ gozd
nègojênost -i ž, pojm. (ȅé)
SSKJ²
núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
    núditi se, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom
    ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju
    ●     zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
SSKJ²
obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á)
1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
// postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil
2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv
    obdán -a -o:
    z obzidjem obdano mesto
SSKJ²
obžéti -žánjem dov., nam. obžét in obžèt (ẹ́ á)
požeti okrog česa: obžeti sadike / obželi so ves nasad
SLA 2
od
Glej:
SSKJ²
odcvetéti -ím dov. (ẹ́ í)
prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je
// ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila
    odcvetèl in odcvetél -éla -o:
    odcveteli lan; odcvetela mladost
    odcvetèn -êna -o:
    odcveteni nasad; 
prim. odcvesti
Celotno geslo Sinonimni
ográda -e ž
zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu; ograjeni prostor, ograjeno zemljišče sploh
SINONIMI:
knj.izroč. ograd2, knj.izroč. ograja
SSKJ²
okúžiti -im dov. (ú ȗ)
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
    okúžen -a -o:
    biti okužen z domišljavostjo; okužene osebe, rastline, živali / okužen računalnik, sistem; okužena datoteka; z virusom okuženo sporočilo / ekspr. okužen sodnik; sodni senat je bil okužen s podatki iz predkazenskega postopka
Pravopis
okúžiti -im dov. -en -ena; okúženje (ú ȗ) koga/kaj z/s čim ~ otroka s kašljanjem; ~ nasad
okúžiti se -im se (ú ȗ) z/s čim ~ ~ z radioaktivnimi snovmi
Celotno geslo Sinonimni
okúžiti -im dov.
1.
kaj vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem
SINONIMI:
2.
kaj prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline
SINONIMI:
SSKJ²
olíva -e ž (ȋ)
sad oljke: obirati, stiskati olive
// knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv
♦ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje
Pravopis
olíva -e ž (ȋ) ~i odstraniti koščico; snov. stiskati ~e; neobč. nasad oliv oljk
Pravopis
olíven -vna -o (ȋ) Ta plašč je ~
olívni -a -o (ȋ) ~ nasad oljčni nasad; ~o olje
Pravopis
óljčen -čna -o (ọ́; ọ̑) neobč. ~o blago olivne barve
óljčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ nasad; neobč. ~o olje olivno olje
SSKJ²
óljčevje -a s (ọ̄)
knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje
// oljčni nasad: griči z oljčevjem
SSKJ²
óljčnik -a m (ọ̄)
knjiž. oljčni nasad: vinogradi in oljčniki
Pravopis
óljčnik -a m (ọ́; ọ̑) neobč. oljčni nasad
SSKJ²
óljkar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z gojenjem oljk: oljkarji so obnovili oljčni nasad / Društvo oljkarjev Slovenske Istre
Število zadetkov: 205