Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Razlika v razumevanju podobnih fraz (pragmatizem)

V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:

  • [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
  • [se želite/kako se] znebiti povešene kože?

Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.

Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).

Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:

  • ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
  • če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?

Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.

Jezikovna
Razlike med predlogoma »okoli« in »okrog«

Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Sedeli smo okrog/okoli mize.

Jezikovna
Razlikovanje med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki: »ribani« ali »riban sir«?

Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:

  • riban sir ali ribani sir
  • mlet črni poper ali mleti črni poper
  • bel kuh ali beli kruh
  • zorjen zrezek ali zorjeni zrezek
  • modificiran škrob ali modificirani škrob
  • krompirjev prigrizek
  • slani mlad krompir ali mladi krompir

Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?

Jezikovna
»Saudova« ali »Savdska« Arabija?

V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:

»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«

V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.

Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?

Uporabljeni viri

Jezikovna
Sklanjanje argentinskih zemljepisnih lastnih imen

Zanima me pravilnost naslednjih sklanjanih zemljepisnih imen.

  • Slovenske tečaje so organizirali v Ramos Mejiji. (Ramos Mejija, predel Buenos Airesa)
  • Slovenske tečaje so organizirali v Bariločah.
  • Slovenske tečaje so organizirali v Adrogue-ju. (Adrogue, predel Buenos Airesa)
  • Slovenske tečaje so organizirali v Villi Devoto. (Villa Devoto, predel Buenos Airesa)
  • Slovenske tečaje so organizirali v La Paternalu. (La Paternal, predel Buenos Airesa)

Jezikovna
Sklanjanje francoskih lastnih imen, ki se končajo z -o

Zanima me, kako naj sklanjamo francoska lastna imena, ki se končajo na naglašeni -o, kot je Bruno? Vem, da se načeloma imena na -o sklanjajo na način Marko Marka, vendar so francoska imena specifičen primer, saj je pri njih naglas ravno na -o. Se sklanjajo kot Zola Zolaja, torej Bruno Brunoja?

Jezikovna
Sklanjanje imena »Josemaría Escrivá de Balaguer«

V raznih slovenskih besedilih se vedno znova pojavlja vpliven španski redovnik Josemaría Escrivá de Balaguer.

Kako naj bi pravilno sklanjali njegovo izvirno ime in priimek in kako v poslovenjeni obliki (Jožefmarija Escrivá de Balaguer)? In kako se potem tvori svojilni pridevnik - Escrivájev?

Jezikovna
Sklanjanje imen »Sarah« in »Sara«

Kaj se zgodi pri sklanjanju nemih glasov v imenih, kot so Sarah, Hannah? Jih sklanjamo Sarah, Sare?

Jezikovna
Sklanjanje in izvor samostalnikov »med« in »strd«

Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.

Jezikovna
Sklanjanje kratice MSP

Vljudno vas prosim za odgovor, kako se pravilno sklanja kratica MSP (mala in srednja podjetja). Ali drži, da je edino pravopisno ustrezno sklanjanje glasovno (z MSP-ji), ker naj bi pravopis možnost sklanjanja z neglasovnimi končnicami določal le za kratice z jedrnim ženskim samoglasnikom, ne pa tudi za kratice, ki imajo za jedro samostalnik srednjega spola?

Jezikovna
Sklanjanje priimka »Keček«

Zanima me, kako bi pravilno sklanjali priimek Keček. Npr.: Prosimo obrnite se na gospoda Kečka ali na gospoda Kečeka

Jezikovna
Sklanjanje priimka »Leva«

Zanima me, kako se sklanja priimek Leva.

Jezikovna
Sklanjanje priimka »Vuga«: Je odločitev za sklanjatev poljubna?

Ali velja pravilo, da priimek lahko sklanjamo ali pa tudi ne, če se konča na samoglasnik -a (npr. Vuga), če je ta oseba moškega spola?

Jezikovna
Sklanjanje samostalnika »dan«

Nisem prepričana, kako se pravilno sklanja samostalnik dan. Slovenski pravopis 2001 ne podpira veljavne prakse pri sklanjanju tega samostalnika v množini. Za poimenovanja različnih dni se v odvisnih sklonih uporabljajo daljše oblike, v veljavnem pravopisu pa niso več navedene (v SP 1962 so bile).

V praksi je živo:

pri pouku slovenskega jezika in na kulturnih dnevih …

je na izobraževalnih dnevih društva državnih tožilcev pojasnil minister Aleš Zalar.

na Dnevih komedije v Celju dobila nagrado občinstva.

pritegnilo tudi osnovno- in srednješolce na športne dneve ali v šole v naravi.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

D. T.

Jezikovna
Sklanjanje turškega imena »Antalya«

Kako se sklanjata turška provinca in mesto Antalya – v Antalyji ali v Antalyi?

Jezikovna
Sklop ali zloženka: »malokdo«?

V Slovenskem pravopisu (v členu 528) piše, da zloženke načeloma pišemo skupaj, med primeri pa je naveden tudi zaimek malokdo. Ali je malokdo zloženka ali je sklop?

Jezikovna
Slovenjenje literarnih junakov, superjunakov: »Mrlakenstein« in »Stotnik Amerika«

Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain AmericaStotnik Amerika, Black WidowČrna vdova, VoldemortMrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. HogwarthsBradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega?

Jezikovna
Smo med poletom z balonom »v balonu« ali »na balonu«?

Smo med poletom z balonom v ali na balonu? Uporabljamo isti predlog pri vseh vrstah zračnih plovil?

Jezikovna
Stičnost poševnice in okrajšavna pika

Kako ravnamo, ko okrajšavni piki sledi nestično ločilo, npr. poševnica? Je za piko presledek ali ne?

Primer: na poštni znamki z osnovno vrednostjo 80 vinarjev je pretisk z novo vrednostjo 60 vinarjev. To bi verjetno predstavili takole: 60/80 vin., je to prav?

Kaj se pa zgodi, ko je na znamki za 2 kroni pretisk nove vrednosti 80 vinarjev? Bi to predstavili kot: 2 kr./80 vin. ali 2 kr. /80 vin.?

Jezikovna
Stičnost poševnice in raba dvopičja

Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.

Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?

Število zadetkov: 150