Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
cmŕk -a m (ȓ) nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo
SSKJ
cmŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) redko srkati, srebati: počasi je cmrkal sladko žganje
SSKJ
cŕka -e ž (r̄) pog.  
  1. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko?
    // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka
  2. 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara
SSKJ
cŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) pog. poginjati: konji crkajo
● pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi
// nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam
SSKJ
cŕkel -kla -o [əu̯] prid. (ŕ) pog. poginul: crkla mačka / ekspr. na pol crklo kljuse onemoglo, zanemarjeno
SSKJ
cŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) pog.  
  1. 1. poginiti: svinja mu je crknila
    ●     pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi
    // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku
  2. 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila
    cŕknjen -a -o: crknjen konj
    ●     pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
SSKJ
cvŕček1 -čka m (ȓ) zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček
// redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki
SSKJ
cvŕček2 -čka m (ȓ) 
  1. 1. lov. užitna drobovina divjačine: vzeti ves cvrček iz prsne votline
  2. 2. nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: napravila ti bom cvrček s slanino
SSKJ
cvŕk -a m (ȓ) 
  1. 1. redko cvrčanje, cvrkut: cvrk ptičjih mladičev
  2. 2. nar., ekspr. klofuta, zaušnica: Tisti njen dober dan — kakor cvrk na njegovem licu (B. Pahor)
SSKJ
cvŕkanje -a s (r̄) glagolnik od cvrkati: cvrkanje novih čevljev; cvrkanje koles
SSKJ
cvŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami
  2. 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal
    cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu
SSKJ
cvŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami
  2. 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica
  3. 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu
SSKJ
cvŕtje -a s (ŕ) glagolnik od cvreti: kuhanje in cvrtje
SSKJ
cvŕtje -a tudi cvrtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ) jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi: napravim ti cvrtja / bezgovo cvrtje
SSKJ
cvŕtnik -a m (ȓ) koritasta električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja: domači in uvoženi cvrtniki
SSKJ
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 
  1. 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
    // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
  2. 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
  3. 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
  4. 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SSKJ
četŕt -a m (ȓ) 
  1. 1. posoda, ki meri četrtino določene mere: prijel je svoj četrt in prisedel / puste sobote brez četrtov in stare družbe
  2. 2. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne; četrt ž: ura je udarila zadnji četrt pred polnočjo
SSKJ
četŕt -i ž (ȓ) 
  1. 1. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne: slišala je biti ure in vse četrti; zastar. do doma ima kake tri četrti ure tri četrt ure
    // predavanje se bo začelo danes brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
    // noga raztelešenega četveronožca s sosednjimi deli: kupil je celo zadnjo četrt vola
  2. 2. del mesta s posebnimi značilnostmi: stanuje v delavski četrti mesta; industrijska, stanovanjska četrt / mestna četrt
    // prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu
SSKJ
četŕt prisl. (ȓ) 
  1. 1. izraža del na štiri enake dele razdeljene
    1. a) merske enote: naročil je četrt litra vina, spil ga je le četrtino; kupiti tri četrt metra blaga; elipt., pog. četrt kruha, prosim
    2. b) časovne enote: čaka že kake tri četrt ure; avtobus odpelje vsake četrt ure; pri napovedovanju časa se ura izpušča: osem in četrt 815; četrt (manjka) do petih 445; četrt čez deset(o) 1015; četrt čez šest, četrt na sedem 615; tri četrt na sedem 645
  2. 2. izraža del na štiri enake dele razdeljene celote: dogradili so tri četrt hiše; minilo je četrt stoletja; dobre tri četrt prebivalstva se je odselilo
SSKJ
četŕtek -tka m (ŕ) četrti dan v tednu: jutri bo četrtek; pride v četrtek zjutraj / sestajajo se ob četrtkih
♦ etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo
Število zadetkov: 2014