Zadetki iskanja
Svetokriški
roka -e ž 1. roka: kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran: Verſite mresho na deſno roko tož. ed.
Pleteršnik
Prekmurski
róuka -e tudi roké ž roka: Rouka Kéz KM 1790, 92(a); Árje rouka tvoja vnocsi SM 1747, 95; Koga ete ſzvejt rouka zdr'záva KŠ 1754, 245; I csi te dejſzna tvoja rouka ſzpáka KŠ 1771, 16; I rouka, zmo'zna dela Je nyegova vcſinila BKM 1789, 16; pouleg etoga rouké pelanya SM 1747, 1; i niscse je ne vtrgne zmoje roké KŠ 1754, 144; I dotekno ſze je nyé roké KŠ 1771, 25; komi szo z-rouke malo krvi püsztécs KOJ 1848, 7; dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Odpiras Ti ſzvojo ſz. roko TF 1715, 47; odpéras ti tvoio ſzvéto roko ABC 1725, A6a; Piſztí na méne rokou ſzvo KŠ 1754, 263; I vö vtégnovſi rokou KŠ 1771, 24; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; na naſſo obrambo rokou raſzpreſztri KM 1783, 11; da jo nyemi z-dobre voule vu rokou dáli SIZ 1807, 5; Nyemi je i Ferkec rokô dao BJ 1886, 6; Steri má vejacso vu rouki ſzvojoj KŠ 1771, 10; Mené zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; i pokri me ſztvojov rokouv KŠ 1754, 226; Szlovenſzke zrokouv piſzane litere KM 1790, 2; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász ſzvov rokouv BKM 1789, 11; on je tiszto z-rokouv poglado KOJ 1845, 7; pogübévsi ednoga z-obilnov rokôv darovitnoga csloveka AI 1875, kaz. br. 8; Na konci ram ni'ze laktôv szta dvê rokê KAJ 1870, 34; kai naſse roké ſzo slatale SM 1747, 19; Roké, nogé, Radüjeſze pamet ma KŠ 1754, 250; pri obá ségajo prednje roké pod koleno AI 1878, 7; Roké nyim počivajo BJ 1886, 3; Steri me zrouk Nepriátela reisi SM 1747, 74; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; kako dabi 'znyegovi obioni rouk prijao KŠ 1754, 180; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk BRM 1823, 3; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; z delom rôk szvoji szo zamre'zeni ti neverni TA 1848, 8; záto je je nê szlobodno z-rôk püsztiti KAJ 1870, 7; tecsasz ne püsztijo zrôk AI 1875, kaz. br. 3; vse živé zrôk tvoji obilni BJ 1886, 8; i jaſz vam ga krokám dám KŠ 1771, 88; vrouke nevzemo návuk vöre TF 1715, 5; vu tvoie ſzvéte roké preporácsam ABC 1725, A5b; vu tvoje ſzvéte roké preporácſam SM 1747, 47; vzélje vroke pehár SM 1747, 39; od nyega ſzprávleni Návuk, vroké dáni KŠ 1771, A7b; vu tvoje roké preporácsam düso KM 1783, 176; teda ſzem vrouke doubo peſzmi BKM 1789, 3b; i roké ſzi je rano KM 1790, 20; v-rouke ſzi naj ſzégneta SIZ 1807, 5; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; ſze ti Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, II; da ete novine vam v-rôke prido AI 1875, kaz. br. 1; naj narôke bode tebi BJ 1886, 12; moj 'zitek vu tvoji rokáj ſztoji KŠ 1754, 241; Po rokáj Pa Apoſtolov ſzo vcsinyena znamejnya KŠ 1771, 354; Vu Jezusa zmo'sni rokáj boude SŠ 1796, 8; I rejszan za tri dni Vogleja nyemi je v-rokaj KOJ 1848, 4; vsza v-rokaj má KAJ 1848, 9; i krivicza je vu rokáj moji TA 1848, 6; nyim ládanye na dale v-rokaj osztalo AI 1875, kaz. br. 3; da ſze ſzvoie Vöre rokami tebé zgrabi SM 1747, 64; Gori zdignyenimi rokami KŠ 1754, 148; jaſz doli ſzterem eto zrokami naprávleno czérkev KŠ 1771, 150; ſtere je i z-ſzvojimi rokami doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; 'Zene doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br.
Pleteršnik
Pleteršnik
sfrúliti se, -im se, vb. pf. Blasen bilden (von der Haut): roka, nebo v ustih se sfruli (n. pr. od vroče vode), BlKr.; (nam. vzf-).
Pleteršnik
Svetokriški
skozi2 predl. s tož. 1. skozi: skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila ǀ gleda s'kusi eno shpralizo ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa vidit mogal ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize 2. s posredovanjem, s pomočjo, z: skuſi Ieremia mozhnu ſe toshi ǀ aku li my skuſi naſhe grehe nebomo ſe neuredni ſturili, te S. proshne delleſhni ratat ǀ s'kusi greh taku ſlap rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ S. Roka je Bug oskerbel s'kuſi eniga pſa ǀ ſte vejdili kaj ſim jest skusi vſta Saphonia djal ǀ Vſakoteri pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ muzh is Katero Bug je bil pognadal Mario Divizo, de skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo ǀ Bug tebe s' kuſi Pridigarje h'tebi vabi ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus ǀ Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ je te ner lepshi della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo ǀ s'huſi Kateru nam hozhe dat sastopit de nar raijshi prebiva v'nashm, ſerzu ǀ de bi ſe resodela miloſt Boshia shuſii njega Drugi pomen je kalk po nem. durch; → vseskozi
Pleteršnik
skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče-Levst. (LjZv.).
Prekmurski
skǘsiti -im dov.
1. spoznati, ugotoviti: ſzi meni Vſzáki dén tvojo dobrouto Dao ſzküſziti BKM 1789, 392; Ki szi mi dao szküsziti 'zúkoszt vnôgo TA 1848, 36; Vari ſze, da ji ne ſzküſzis BKM 1789, 453; Tak szküszimo sztanovito, Kâ je ete pehár lübézni dár KAJ 1848, 193; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; Szküszte i vidte, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 76; naj ſzküſzite, ka je vola Bo'za ta dobra KŠ 1771, 475; i rôka Goszpodna ga je szküszila TA 1848, 86; brata naſega, ſteroga ſzmo ſzküſzili vu vnogom dugoványi KŠ 1771, 543; Naſe nevoule je ſzküſzo BKM 1789, 65; i z radosztjov je szküszila, ka ji ide delo KAJ 1870, 143; Na jészen szo z-britkim szrdcom szküszili lüdjé, ka je nebilô ednoga jaboka KAJ 1870, 113; sze vszáki vért pascsi navcsiti, ka ti pôtkazajocsi vértovje szo za dobro szküszili AIP 1876, br. 9, 8
2. preizkusiti: Szküſzis mojo vernoſzt BRM 1823, 458; Szküszi nasz v-veri KAJ 1848, 204; Bôg, szküszi szrcze moje TA 1848, 114; Szami ſzebé ſzkuſzte KŠ 1771, 553; Záto cslovik naj ſzám ſzebé ſzküſzi KŠ 1771, 513; ſzküſzo ſzi one, ki právijo, ka ſzo Apoſtolje KŠ 1771, 769; Ár szi nász szküszo TA 1848, 51
skǘsiti se tudi skùsiti se -im se preizkusiti se: Ovo vr'ze nike zváſz vrág vu temniczo, naj ſze ſzküſzite KŠ 1771, 770; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzküſzijo KŠ 1771, 637; Naj ſze záto vſzák Cslovik ſzebé ſzkuſzi (vardene) SM 1747, 24
skǘšani -a -o preizkušen: geto mi nejmamo táksega püspeka, nego ſzküsanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101; Ár nemamo popa, nego ſzküſſanoga vu vſzem KŠ 1771, 677
skǘšeni -a -o preizkušen: Ár je nej tiſzti ſzküſſeni KŠ 1771, 546; Pozdravte Apelleſſa ſzküſſenoga vu Kriſztuſi KŠ 1771, 484; Nego, liki ſzmo ſzküſſeni od Bogá KŠ 1771, 616; naj ti ſzküſſeni ocsiveſzni bodo med vami KŠ 1771, 512
1. spoznati, ugotoviti: ſzi meni Vſzáki dén tvojo dobrouto Dao ſzküſziti BKM 1789, 392; Ki szi mi dao szküsziti 'zúkoszt vnôgo TA 1848, 36; Vari ſze, da ji ne ſzküſzis BKM 1789, 453; Tak szküszimo sztanovito, Kâ je ete pehár lübézni dár KAJ 1848, 193; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; Szküszte i vidte, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 76; naj ſzküſzite, ka je vola Bo'za ta dobra KŠ 1771, 475; i rôka Goszpodna ga je szküszila TA 1848, 86; brata naſega, ſteroga ſzmo ſzküſzili vu vnogom dugoványi KŠ 1771, 543; Naſe nevoule je ſzküſzo BKM 1789, 65; i z radosztjov je szküszila, ka ji ide delo KAJ 1870, 143; Na jészen szo z-britkim szrdcom szküszili lüdjé, ka je nebilô ednoga jaboka KAJ 1870, 113; sze vszáki vért pascsi navcsiti, ka ti pôtkazajocsi vértovje szo za dobro szküszili AIP 1876, br. 9, 8
2. preizkusiti: Szküſzis mojo vernoſzt BRM 1823, 458; Szküszi nasz v-veri KAJ 1848, 204; Bôg, szküszi szrcze moje TA 1848, 114; Szami ſzebé ſzkuſzte KŠ 1771, 553; Záto cslovik naj ſzám ſzebé ſzküſzi KŠ 1771, 513; ſzküſzo ſzi one, ki právijo, ka ſzo Apoſtolje KŠ 1771, 769; Ár szi nász szküszo TA 1848, 51
skǘsiti se tudi skùsiti se -im se preizkusiti se: Ovo vr'ze nike zváſz vrág vu temniczo, naj ſze ſzküſzite KŠ 1771, 770; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzküſzijo KŠ 1771, 637; Naj ſze záto vſzák Cslovik ſzebé ſzkuſzi (vardene) SM 1747, 24
skǘšani -a -o preizkušen: geto mi nejmamo táksega püspeka, nego ſzküsanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101; Ár nemamo popa, nego ſzküſſanoga vu vſzem KŠ 1771, 677
skǘšeni -a -o preizkušen: Ár je nej tiſzti ſzküſſeni KŠ 1771, 546; Pozdravte Apelleſſa ſzküſſenoga vu Kriſztuſi KŠ 1771, 484; Nego, liki ſzmo ſzküſſeni od Bogá KŠ 1771, 616; naj ti ſzküſſeni ocsiveſzni bodo med vami KŠ 1771, 512
Pleteršnik
slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.
Svetokriški
slep -a prid. slep: zhe ſobè tebe bolè, te ne boli roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep im. ed. m ǀ Balam je bil ſlep im. ed. m ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp im. ed. m, inu reven, od vſhih ſapushen ǀ kakor unimu kateri je sleip im. ed. m ǀ kakor ſe je bil sadarshal uni slepi im. ed. m dol. zhlovek ǀ Vni ſlepi im. ed. m dol. zhlovik ǀ ſe je slepa im. ed. ž, inu gluha delala ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa im. ed. ž Afrodiſia ǀ Chriſtus je bil natla plunil, blatu ſturil, na ozheſſa temu od materniga teleſſa slepimu daj. ed. m zhloveku poſtavil, inu pogled dal ǀ tiga slepiga tož. ed. m ži. Longina je bil resfetil na dushi ǀ eniga ſlepiga tož. ed. m ži. zhloveka je bil s'blatam oſdravil ǀ je bil venem borshti neshal eniga sleipiga tož. ed. m ži. petleria ǀ od ſrezhe, katero malaio slepo tož. ed. ž ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim or. ed. m Iſakam ǀ ty slepi im. mn. m so vidli, ty gluhi ſo shlishali ǀ Vni ſlepij im. mn. m ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi im. mn. m sa nijm tekò ǀ njegovi mladi ſlepy im. mn. m ſe porodè ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij im. mn. m ǀ Kakor de bi bily ſlèpy im. mn. m ǀ gremo slèpi im. mn. m, inu Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh rod. mn., mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Tem slepem daj. mn. pogled dà, de nihdar neſajdeio ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom, ſlepom daj. mn. to temmò ǀ s'ſlinamij ie tem ſlepom daj. mn. pogled povernil ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe tož. mn. m, inu gluhe, inu hrome ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe tož. mn. m, mutaste, inu preproste ǀ de bi nam nashe temne, inu slepè tož. mn. ž ozhij reſvetil
Pleteršnik
smǫ̑łnat, adj. pechig, harzig; smolnata roka; smolnat les; — smolnata prst, die Pecherde, Cig.; — smolnatih prstov je, t. j. rado se ga kaj prime (= er ist langfingerig), Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče-Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče-Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).
Pleteršnik
sprę́tən, -tna, adj. geschickt, tauglich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Dol.; s. za delo, Št.; spretna roka, eine geläufige Hand, Jan. (H.).
Pleteršnik
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
Pleteršnik
Prekmurski
sǜnoti -em dov. suniti, pahniti: Naj me ni rôka nepobo'znoga ne szühne TA 1848, 29; Grêh mi düso oszkrúni I v-prepaszt vecsni môk szühne KAJ 1848, 240; Veze, ka ſze bori prouti tvojoj vouli, Szüni ti doli BKM 1789, 330; Krôto szi me szüno, ka bi szpadno TA 1848, 98; je Boug angyele vu ſztrasno pekla prepaſzt ſzüno KŠ 1771, 719; Boug je Angyele na pekeo ſzüno KMK 1780, 10; Eto dête ſzi med mertve neſzmileno ſzühnola BRM 1823, 224
sǜnoti se -em se
1. vreči se, pasti: Ali vjamo ſze ſzünes BKM 1789, 408; Ali v-jamo ſze ſzünes SŠ 1796, 140; eta rejcs delo teliko vcsini, gda ſze cslovik czilou tá ſzüne na grejha csinejnye KŠ 1771, 440; ár ſze vsza nevola na nyé ſzüne KM 1783, 209; i ſzünoli ſzo ſze zednim 'zlakom na nyega KŠ 1771, 363
2. napasti: Tako ſzo ſze na nyega ſzünoli ti 'Sidovje KM 1796, 122; ino szeje molo szvojim Janitsarom, naj bi sze z-nouva szünoli na Magyare KOJ 1848, 57; Eugenius Herceg sze pa eden podvecsér na nyé szüne KOJ 1848, 100; Záto, gda sze ti hüdi na méne szünejo TA 1848, 20
3. zdrveti: i ſzüno ſze je te ſereg ſzviny vu mourje KŠ 1771, 115; i ſzünola ſze je ta csrejda ſzviny KŠ 1771, 194;
sǜnoti se -em se
1. vreči se, pasti: Ali vjamo ſze ſzünes BKM 1789, 408; Ali v-jamo ſze ſzünes SŠ 1796, 140; eta rejcs delo teliko vcsini, gda ſze cslovik czilou tá ſzüne na grejha csinejnye KŠ 1771, 440; ár ſze vsza nevola na nyé ſzüne KM 1783, 209; i ſzünoli ſzo ſze zednim 'zlakom na nyega KŠ 1771, 363
2. napasti: Tako ſzo ſze na nyega ſzünoli ti 'Sidovje KM 1796, 122; ino szeje molo szvojim Janitsarom, naj bi sze z-nouva szünoli na Magyare KOJ 1848, 57; Eugenius Herceg sze pa eden podvecsér na nyé szüne KOJ 1848, 100; Záto, gda sze ti hüdi na méne szünejo TA 1848, 20
3. zdrveti: i ſzüno ſze je te ſereg ſzviny vu mourje KŠ 1771, 115; i ſzünola ſze je ta csrejda ſzviny KŠ 1771, 194;
Pleteršnik
sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 148
Dostopnost