Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
sàga -e ž duh, vonj: i czveticsa szaga, O'zivi znôvics vsze KAJ 1848, 405; Nyé dis (szaga) je jáko nászladen KAJ 1870, 18; Ino ráne preczvetécse lejpe ſzage tráva SŠ 1796, 129; od 'zgánoga vina mocsno szago szam na nyem opazo AIP 1876, br. 12, 7
Vorenc
salata ž, F10, acetaria, -ae, s'jeſſihom ſalata; ambubeja, cicoria ſalata; cicoria, ſalata, ambubeja, cichoria, intubus; cichoria, radizh, cicoria ſalata; coena plebea, ſromazhka vezherja, herbacea, is ſalate; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák; coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava, ſe k'ſalati nuza; lactuca, -ae, vertna ſalata; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje Cikorie, radizh; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei
Pleteršnik
səhníti, sáhnem, vb. impf. abdorren, dahinwelken, (sah-) Cig., Jan., Met.-Mik.; trava sahne (= se suši), Ravn. (Abc.); — na životu s. od straha, Guts. (Res.); — sahne, er hat die auszehrende Krankheit, Cig.
Prekmurski
séjtva tudi sétva -e ž
1. setev: da bi ſou on po ſzejtvi KŠ 1771, 182; ſou je Jezus vSzobotto po ſzitváj KŠ 1771, 37
2. posevek: tákse ſzo tráva, i ſzejtva KM 1790, 50; teda sze mláda szêtva lepó zeleni KAJ 1870, 119; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; i povnou'za ſzejtvo vaſo KŠ 1771, 544; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skódo AI 1875, kaz. br. 8; ino serne vö zlôga na sejtva hodijo BJ 1886, 31
Pleteršnik
sinȋčnica, f. neka trava, das Hornkraut (cerastium arvense), C.
Vorenc
sleherni prid., F118, arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; frumentum, -ti, ſléhernu ṡhitu; gramen, -nis, ſléherna trava, ali ṡeliṡzhe; linteum, ſléhernu platnu; omnis, ſleherni, vſaki, vſak, ſlédni; pullus, -li, tú mladu ene ſlehirne ṡhivali; quisque, vſakateri, ſléherni
Pleteršnik
smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Goriška ok., Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
smọ̑k 1., m. 1) die Zukost, Habd.-Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.-C.; pos. = repa in zelje, Nov.-C., Kr.-M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.-C.; — dicke Brühe, vzhŠt.-C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.-Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
Pleteršnik
somovica, f. neka čudovita trava, Pjk. (Črt. 99. 201.).
Pleteršnik
splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.-C.; zelje je splastelo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
Prekmurski
spolàgati -lágam nedov. pokrmiti živini: tráva .. Eden tál je vért zeléno szpolága KAJ 1870, 121
Svetokriški
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
Pleteršnik
strnȋščnica, f. 1) was unter das Getreide gesäet wird und auf dem Stoppelfeld wächst: z. B. die Stoppelrübe, Cig.; der Stoppelklee, Cig., C., Savinska dol.; ein solcher Buchweizen, Z.; — = trava nakošena na strnišči, Gor.; — 2) die gemeine Kröte (bufo vulgaris), C., KrGora.
Pleteršnik
šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.-C.
Pleteršnik
ščetína, f. 1) die Borste; — 2) die Distel, Cig.; — neka trava, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 3) ozek svet mej dvema njivama, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) psovka objestnemu ali sitnemu človeku, M., Ig (Dol.).
Pleteršnik
šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
Vorenc
španski prid., F6, Boetia, tú kraileſtvu Granata v'ſhpanski deṡheli; cetra, -ae, en maihin ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra; Igitus, ena tekozha voda v'Spanski deṡheli; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana tyza, ſe vidi v'ṡhpanski deṡheli per murju bliṡi Provenze; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Pleteršnik
štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
Pleteršnik
tálovən, -vna, adj. talovna trava = talog, die Nieswurz, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
tráva, f. 1) das Gras; — slabe trave človek = slabega zdravja človek, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ljubušnje-Štrek. (Let.); — 2) kačja t., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Josch; mlečna t., der Löwenzahn (leontodon autumnalis, l. hastilis), Josch; medena t., das Perlgras (melica), Jan.; pasja t., das Knäuelgras, das Hundsgras (dactylis glomerata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.), Nov., Vrt.; petih prstov t., das Fünffingerkraut (potentilla reptans), Josch; treh prstov t., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; grižna t., breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Vrt.; sv. Lucije t., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch; sklepna t., ein immergrünes Gewächs, C.
Število zadetkov: 146