Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
vrág -a (ȃ) 
  1. 1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo
    // ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot kletvica: o ti vrag ti; da bi te vrag; vrag te odnesi, vzemi; tristo vragov kosmatih, zelenih / naslikati vraga z rožički, repom in kopiti / iz škatle plane vrag figura na vzmeti, ki predstavlja hudiča
  2. 2. ekspr. zloben, hudoben človek: bodi previden, ta vrag je zmožen vsega / ta človek je pravi vrag
    // pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: niti en vrag ne kupi pri njem; ta vrag se ga večkrat napije / zmeraj dela, piše kakega vraga / vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ vse mogoče stvari
    // kot psovka: le čakajte, vragi; vrag ti pasji, ne boš več dolgo lajal
  3. 3. zastar. sovražnik: ujeti nekaj vragov / naša vojska je premagala vraga
  4. 4. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne zganjajte vendar takega vraga zaradi te malenkosti / ta novica je naredila vraga in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
  5. 5. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: gospodar se je vrnil, zdaj bo pa vrag / da, to je tisti vrag, denarja nimamo; no, zdaj pa imamo vraga / boš že videl vraga / v povedni rabi carina, vojska je vrag
  6. 6. pog., ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža
    1. a) neprijetnost, težavnost česa: vrag je stati dve uri na mrazu; vrag je, če ti gre vse narobe
    2. b) nezadovoljstvo nad čim: vrag je vse skupaj
  7. 7. pog., ekspr., v prislovni rabi izraža
    1. a) s predlogom visoko stopnjo: do vraga vse uniči; pot se od vraga vleče; od vraga hiter je
    2. b) močno zanikanje: vraga veš, kako bo čez pet let; saj je prinesel. Vraga je / vraga kosmatega so plačali, nič
    3. c) v zvezi z vedeti negotovost, nedoločnost: to je izgubil vrag ve kateri človek; kdaj pridejo? Vrag vedi / zdaj so vrag si ga vedi kje; vrag ti ga vedi, kako je bilo
  8. 8. pog., ekspr., v zvezi poslati koga, iti, pobrati se k vragu izraža jezno odklonitev prisotnosti koga, zveze s čim: če vam ni prav, se poberite k vragu / pojdi k vragu s svojo zahtevo / ko so mu to povedali, jih je poslal k vragu / elipt. k vragu še denar
  9. 9. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
    1. a) močno čustveno prizadetost: vrag (ga) vedi, kod hodi; kdo, za vraga, te je poslal tja
    2. b) močno zanikanje ali omalovaževanje: vrag, pa tako plačilo
    3. c) podkrepitev trditve: ni vrag, da pridejo; tristo vragov, da je res
    4. č) jezo, nejevoljo nad kom: vrag naj ga vzame; da bi te vrag; kako, za vraga, pa naj jaz to vem
      ● 
      pog., ekspr. podjetje jemlje, je vzel vrag propada, je propadlo; pog., ekspr. skril sem ga, da ga vrag ne najde prav nihče; pog., ekspr. ko sede za volan, ga obsede vrag postane nepremišljen, izzivalen, divji; pog., ekspr. živega vraga se ne boji prav nikogar; pog., ekspr. izpuliti vragu rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; pog., ekspr. doživeti, narediti vraga in pol zelo veliko; pog., ekspr. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici; pog., ekspr. ta človek je od vraga doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. hiša, kupčija je šla k vragu je propadla; pog., ekspr. tega za vraga ne morem najti nikakor; pog., ekspr. če jih gre pet ali šest, je vendar isti vrag je vseeno; pog., ekspr. odšel je. Vrag z njim izraža jezo in nezadovoljstvo; pog., ekspr. jezditi, voziti kot vrag zelo hitro, dobro; preg. kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega slabih posledic česa hudega, nezaželenega je navadno več
      ♦ 
      rib. morski vrag manta; zool. morski vrag morska riba z velikimi usti, ki privablja plen z izrastkom na šibi podobni tvorbi hrbtne plavuti, Lophius piscatorius
    vrága pog., ekspr.: vraga, dajte že enkrat mir; prišel je. Vraga; to je živčnost. Vraga živčnost, strahopetnost; prim. vragsigavedi, vragvedi ipd.
SSKJ
vrágec -gca (ȃ) 
  1. 1. evfem. hudiček: vrag in vragci; črn, kosmat kot vragec
  2. 2. ekspr. poreden, neugnan otrok: naviti sosedovemu vragcu ušesa; ta punčka je pravi vragec / kot nagovor le čakaj, ti vragec, samo da te dobim
    // mlada, živahna ženska: njegova žena je pravi vragec
    vrágca pog., ekspr.: vragca, kaj pa je narobe
SSKJ
vrán -a -o prid. (ȃ á) star. črn: človek vranih las / vran konj vranec
SSKJ
vránč -a (ȃ) evfem. hudič: biti črn kot vranč / ta vranč nas bo še pretepel / slišite, kakšnega vranča zganjajo / ti vranč, kdo bi si to mislil / ni vranč, da ne bi uspeli
    vránča: vranča, kaj pa je to
SSKJ
vránji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na vrane: vranji kljun / vranja jata / vranje krakanje
  2. 2. ekspr. črn s kovinskim sijajem: imeti vranje lase / vranja obleka
    ♦ 
    bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi cveti, Coronopus
    vránje prisl.: vranje črn
SSKJ
začrnéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati črn, temen: olupljen krompir hitro začrni / obraz mu je na soncu začrnel
    // ekspr. postati umazan: tla so že čisto začrnela
  2. 2. knjiž. temno se pokazati: nad nami je začrnelo skalovje
    začrnèl in začrnél -éla -o: začrnel dimnik, strop
SSKJ
zadímiti -im dov. (ī ȋ) narediti, da je kje polno dima: kadilci so prostor zadimili
    zadímiti se knjiž.  zakaditi se: ogenj se je ob nalivu zadimil / jed na mizici se je zadimila
    zadímljen -a -o 
    1. 1. deležnik od zadimiti: zadimljen zrak; zadimljena soba
    2. 2. črn, umazan od dima; zakajen: zadimljen predor; zadimljeno steklo; prisl., v povedni rabi: v votlini je zaradi ognja zadimljeno
SSKJ
zakadíti -ím dov., zakádil (ī í) 
  1. 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom
  2. 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi
  3. 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš
  4. 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi
  5. 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot
    zakadíti se 
    1. 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi
      // narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha
    2. 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila
    3. 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile
    4. 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice
    5. 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber
      // z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo
      // v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo
    zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno
SSKJ
zamórec -rca (ọ̑) nav. slabš. človek črne rase; črnec: ameriški zamorci; črn je kot zamorec
 
ekspr. na ladji ga imajo za zamorca opravlja najtežja, najmanj plačana dela; dela kot zamorec veliko, težko in za majhno plačilo
SSKJ
zatemníti -ím [təmdov., zatemnì in zatèmni; zatèmnil (ī í) 
  1. 1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe: zatemniti okna; zatemniti svetilko / ekspr. črn oblak je zatemnil sonce zakril
    // na tak način narediti, da je kje temno: zatemniti dvorano; zatemniti sobo zaradi predvajanja filma; zatemniti z zavesami
  2. 2. knjiž. narediti, da postane kaj neizrazito, nejasno: zatemniti osnovni problem / obup je zatemnil upanje
  3. 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: skrbi so mu zatemnile obraz
  4. 4. knjiž. povzročiti, da je kaj deležno manjše pozornosti; zasenčiti: zatemnil je vse mestne veljake / skoraj bi zatemnil slavo največjega pesnika / s svojo lepoto je zatemnila vse druge
    zatemníti se 
    1. 1. postati temen: nebo se zatemni / brezoseb. zaradi nizkih oblakov se je še pred nočjo zatemnilo stemnilo
    2. 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu je ob novici zatemnil / prijazne oči so se ji zatemnile od žalosti
    zatemnjèn -êna -o: zatemnjena luč, soba; okna so zatemnjena
SSKJ
zavalíti -ím dov., zaválil (ī í) 
  1. 1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: zavaliti kamen, sod; zavaliti kaj po stopnicah, strmini
    // povzročiti, da kaj tako premikajoč se pride
    1. a) kam: zavaliti hlod k zidu; zavaliti skale v jamo
    2. b) od kod: zavaliti sod z voza
  2. 2. zagraditi, zapreti kaj s čim, zavaljenim na določeno mesto: zavaliti predor s kamenjem
    zavalíti se 
    1. 1. premakniti se po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: otrok se je zavalil po travi; kepe snega se zavalijo po strmini
      // tako premikajoč se priti
      1. a) kam: kamen se je zavalil v vodo
      2. b) od kod: zavaliti se z voza
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom nerodno, stežka leči, sesti: zavaliti se na posteljo, stol; zavalil se je v naslanjač / opotekel se je in se zavalil v sneg
    3. 3. hitro se začeti premikati v veliki količini: po sobi se zavali črn dim / grom se zavali čez pobočje
    4. 4. ekspr., navadno v zvezi z na izraža, da kaj neprijetnega začne prizadevati koga: vsa teža odločitve se je zavalila na njegova pleča; včasih se res preveč zavali na enega človeka
    zavaljèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zavaliti: zavaljen hlod, sod; zavaljen prehod
    2. 2. ekspr. valjasto debel: zavaljen moški; biti zavaljen kot sod; zavaljeno telo / zavaljen obraz
    3. 3. ekspr. globok, nizek: zavaljen glas
SSKJ
zvijúgati -am dov. (ū) narediti, povzročiti, da se kaj valovito, vijugasto premika: veter je zvijugal zastave / tresljaji peresa so zvijugali črte
    zvijúgati se ekspr.  
    1. 1. narediti zaporedne zavoje: reka se v spodnjem delu zvijuga; na pobočju se steza zvijuga
    2. 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostreti se: cesta se zvijuga med oljčne nasade; pot se zvijuga k reki
    3. 3. vijugajoč se priti: s težavo se je zvijugal do mize; zvijugati se med drevjem / iz dimnika se je zvijugal črn dim
    zvijúgan -a -o: zvijugan potok; zvijugane črte, proge; cesta je ozka in zvijugana
SSKJ
žakét -a (ẹ̑) 
  1. 1. obl. daljši slavnostni moški suknjič, v pasu zožen, zadaj visoko preklan, z zaokroženim spodnjim robom: obleči žaket; črn žaket; gospod v žaketu in s cilindrom
  2. 2. knjiž., redko (ženska) jopa: dekle v žaketu
SSKJ
žálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki izraža, kaže žalovanje zaradi smrti koga: žalna glasba, koračnica; žalna seja, slovesnost / žalni rob časopisa, pisma črn rob kot znamenje žalovanja; knjiž. žalni sprevod pogrebni sprevod; žalni trak trak, ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja; žalna knjiga knjiga, v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav; žalna mapa mapa, v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti koga; žalna obleka črna obleka, ki jo nosijo najbližji sorodniki umrlega; žalna zastava kos črne tkanine na drogu kot znamenje žalovanja
     
    filat. žalna znamka znamka v temnih barvah z žalnim robom, izdana ob smrti uglednega državnika; obrt. žalni aranžma skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti
    // ki izraža, kaže žalovanje zaradi česa sploh: žalni psalmi
  2. 2. zastar. sočuten: biti žalnega srca / žalen pogled
SSKJ
žámetast -a -o prid. (á) 
  1. 1. značilen za žamet: žametast lesk, otip, videz
    // ki je iz žameta; žameten: žametaste hlače; žametasto krilo
  2. 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: žametasta roka; žametasta trava; pesn. žametasto nočno nebo / žametast pogled prijazen, nežen
    // blagoglasen in rahlo zamolkel: imeti žametast glas
    žámetasto prisl.: žametasto črn; žametasto prijazen
SSKJ
žíla -e ž (í) 
  1. 1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu
    // krvne žile
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila
    // nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila
  3. 3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu
  4. 4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami
    // navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile
    // petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata
  5. 5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile
  6. 6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite
  7. 7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena
    // nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila
    ● 
    star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila
    ♦ 
    anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo
Število zadetkov: 116