Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
korȋst -i ž
Pravopis
kóst -í ž kôsti -- kôsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) zlomiti si ~; poud.: biti premražen do ~i |zelo|; prešteti komu ~i |zelo pretepsti koga|; pognati komu strah v ~i |prestrašiti koga|; snov. izdelki iz ~i
Celotno geslo Frazemi
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga
Pravopis
láhet -htí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ í) laket
Pravopis
láket2 -ktí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) |del roke|
Pravopis
lás -ú in lás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -a lás -oma -a -éh -oma; lasjé lás -ém -é -éh -mí (ȃ ȗ; ȃ)
1. izpuliti ~; dobiti sive ~e osiveti; knj. pog. izgubiti ~e |postati plešast|; poud. biti si v ~eh s kom |prepirati se s kom|
2. kmet. ~je na koruznem storžu; tekst. ~ flanele, žameta
3. poud.: biti si na ~ podoben |zelo|; biti za ~ boljši |zelo malo|; za ~ uiti nesreči |komaj|
Pravopis
láž -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) velika ~; detektor ~i; poud. Kdo ti je pravil te ~i |izmišljotine|
Pravopis
lúč -i in lúč -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ú; ú ȋ; ȗ ȋ) prižgati, ugasniti ~; prakt.sp. zapeljati v križišče pri rdeči ~i; skup., knj. pog. Hribovske vasi so dobile ~ električno napeljavo; vznes. prinesti ljudem ~ |pozitivne vrednote|; pojm., poud. biti ožarjen od notranje ~i |duhovnega zanosa, prevzetosti|; vznes. ~ spoznanja; videti kaj v lepi ~i |s pozitivne strani|; prakt.sp. stati komu na ~i |s svojim telesom komu zaslanjati svetlobo|; publ. prižgati zeleno ~ za kaj omogočiti, dati dovoljenje
Celotno geslo Etimološki
mandȃt -a m
Pravopis
mást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ȃ ȋ) ocvreti na ~i; različne ~i; star. namazati boleče mesto z ~jo z mazilom
Pravopis
mél2 -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) |droben pesek|: Pobočje prekriva sipka ~
Pravopis
móč -í ž môči -- môči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ọ̑ ȋ)
1. velika ~; v roki nima ~i; z vso ~jo delati; najti ~ za vztrajanje; ~ hrepenenja
2. gospodarska ~ podjetja; Naprave delajo z vso ~jo; ~ demokracije; ~ vetra; fiz. enota za ~; člov., publ. Dobili so novo učno ~ novega učitelja
3. poud.: z zadnjimi ~i dvigovati |komaj, zelo težko|; hvaliti na vso ~ |zelo, močno|; knj. pog.: priti spet k ~i opomoči si; priti ob ~ oslabeti; biti pri ~i, pri ~eh močen, krepek; poud. biti na koncu ~i |telesno, duševno izčrpan|
Celotno geslo Etimološki
mọ́der2 -dra prid.
Celotno geslo Etimološki
mọ̄do -a s
Pravopis
móž -á m -u -á -u -em; -á móž -éma -á -éh -éma; možjé móž -ém -é -éh -mí člov. (ọ̑ ȃ)
1. zakonski ~; pokr. biti bratu za ~a za (poročno) pričo; poud.: črni ~je |pogrebniki|; figa ~ figamož; občinski ~ |odbornik; uslužbenec|; ~ postave |policist|; Bodi ~ in ne cmera |odločen, pogumen|; poud. biti ~ beseda |narediti, kar je bilo obljubljeno|
2. nardp.: povodni ~; ledeni ~je |majski svetniki|; poud. slamnati ~ |strašilo|
móžev -a -o (ọ̑)
Celotno geslo NESSJ
mrtvoud
Pravopis
nadláhet -htí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) nadlaket
Pravopis
nadláket -ktí ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) zagorele ~i
Pravopis
nàdoblást -í in nàdoblást -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȁȃ ȁȋ; ȁȃ) |višja, nadrejena oblast|
Jezikovna
Naglaševanje in sklanjanje besede »podrast«

V slovarju SSKJ2 sta navedena dva tipa naglaševanja besede podrast (podrást -i in -í). Druga varianta je shematična in je jasna. Malo se mi je zapletlo pri naglaševanju prve variante, in sicer predvsem pri dajalniku, mestniku in orodniku dvojine (in množine).

Katera od naslednjih oblik naglaševanja za dvojino je pravilna?

  • podrásti, podrásti, podrastéma, podrásti, podrastéh, podrastéma

ali

  • podrásti, podrásti, podrástma, podrásti, podrástih, podrástma

ali

  • podrásti, podrásti, podrástema, podrásti, podrásteh, podrástema

Tretja se mi zdi še najmanj primerna. Ali sta naglaševanji različni le pri ednini in se za dvojino in množino v obeh primerih uporabljajo:

  • podrastí, podrastí, podrastéma, podrastí, podrastéh, podrastéma?

Število zadetkov: 262