Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zabràti -berém dov. izbrati, izvoliti: vu prvom rédi zaberé ednoga oglejüvácsa okrogline AI 1875, br. 2, 4; No zaberte frisko od nyih ednoga AIP 1876, br. 1, 7; edno rô'zo dönok najsla, stero szi za sztan zabrála AIP 1876, br. 2, 6
zabráni -a -o izbran, izvoljen: Pokedob poszlavcov-kucsa neima po szlavanyi zabránoga predszednika AI 1875, kaz. br. 2; Potom ország sze po szvojem zabránom prednyási ravna AI 1875, 3; Edna poszlavcova kucsa, v-steroj od národa zabráni poszlavci szedijo AI 1875, 2
Pleteršnik
zabrázditi, -im, vb. pf. eine Furche ziehen, einfurchen, Cig.; z. v tujo njivo, in einen fremden Acker hineinackern, (fig.) jemandem ins Gehege gehen, Cig.
Prekmurski
zabréčati -ím dov. zakričati, zajokati: detéce, csi v-Cérkvi zabrecsi KOJ 1845, 23
Pleteršnik
zabrésti, -brédem, vb. pf. watend in eine Tiefe gerathen; — (fig.) sich auf Abwege verirren; močno je zabredel; v greh z. Ravn.; (in eine unangenehme Lage) gerathen: v dolgove z., in Schulden gerathen; v nesrečo z.
Pleteršnik
zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen (v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.
Pleteršnik
zabrúsiti 2., -im, vb. pf. schleudern, Cig.; z. kamen v okno, Zilj.-Jarn. (Rok.); z. kaj pred koga, Cig.; duri z., die Thüre zuschlagen, Cig.; — prim. 2. brusiti.
Pleteršnik
zabúr, -rja, m. = prazen kostanjev meh, kakršen se često nahaja mej polnimi zrni v ježici, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
Svetokriški
zacerati dov. po nepotrebnem porabiti: nenuznu, inu greshnu ſte sazerali del. mn. m, inu sapravili, sa kateriga volo ſte v' leta reuni, inu ſeromashki ſtan prishli → cerati1
Pleteršnik
zacokljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich zunasen (von der Form in den Schmelzhütten, wenn sie sich mit Schlacken verstopft), V.-Cig., Cig. (T.).
Pleteršnik
začečkáti, -ȃm, vb. pf. 1) mit Kritzeleien, Klecksen verdecken, verkritzeln, Cig.; — 2) hineinklecksen: z. kaj v knjigo, Cig.; svoje ime pod kaj z. (unterschmieren), Cig.; — 3) durch Kritzeln verbrauchen, verklecksen: dokaj črnila z., Cig.
Prekmurski
začèrniti -im dov. začrneti: V-deszét dni sze je mála kraszticza narédla, po malom zacsernila KOJ 1845, 111
Vorenc
začet del., F5, exorsus, -a, -um, âb exordior, ṡazhet; inchoatus, -a, -um, ṡazhet, nikár dodélan; incoeptus, -a, -um, ṡazhet; initus, -us, ṡdrushenîe, ali ṡmeſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; orsus, -a, -um, ṡazhèt
Pleteršnik
začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
Prekmurski
začétek -tka m začetek: Jezussa, steri je zacsétek i dokoncsánye Vöre SM 1747, 28; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; I erkao nyim je Jezus zacsétek KŠ 1771, 293; Zacsétek KMS 1780, A3b; Oh zacsétek moj KM 1783, 2; Vtrágloſzt je vſzáke hüdoube zacsétek KM 1790, 16; i toga ſzvejta vſze nevoule zacsétek KM 1796, 8; Teski je bio zacsétek kralüvanya KOJ 1848, 103; Lasztivnogaiména zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Grüška cveté začétek risálščeka AI 1878, 45; kai je rezi zacsétka SM 1747, 33; ſtero je od zacsétka ſzvitá bilou KŠ 1754, 5b; I ti ſi od zacsétka zemlo fundálivao KŠ 1771, 672; Od zacsétka ſzvojega Vouzniczke ſzo vſzipekla BKM 1789, 13; Dühá zecsétek mámo KŠ 1771, 442; Dika, kako je vzacsetki bila SM 1747, 80; geto je ono od ſzamoga Bogá vu zacsétki ſzvitá vö dáno KŠ 1754, 9a; ſzpadno je ſzvéti Düh na náſz vu zacsétki KŠ 1771, 376; kak je bilou vu zacsétki KM 1783, 16; Rejcs, Stera je vzacsétki bila BKM 1789, 39; i obládajmo taki vu zacsétki hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Pri zacsétki Bo'ze Szlu'zbe BRM 1823, V; Pri vszákom dugoványi zacsétki sze szka'züje AI 1875, kaz. br. 8; kaj ſzi me lübo pred zacsétkom ſzvejta KŠ 1771, 324; Molitev pred zacsétkom ſz. Meſſe KM 1783, 104; Eti bodo zacsétki bolejzen KŠ 1771, 143
Svetokriški
začeti -čnem dov. 1. začeti: imate prezej sazheti nedol. dobru, inu bogaboyezhe shiveti ǀ Kadar je hotel Chriſtus ſazheti nedol. preobrazhat ta ſvejt na pravo vero ǀ Poshluſhajte tedaj, ter v'imenu Boshym sazhnem 1. ed. ǀ tudi my ſe imamo pofliſſat ſa isvelizhaine nashe dushe, ter ſazhnem 1. ed. ǀ sakaj nesazhnem +1. ed. pokuro dellat ǀ sazhnesh 2. ed. zhes Maſhnike, inu G: Boga marmrati ǀ ſazhnes 2. ed. preklinat, plentovat, inu shentovati s'Bugam ǀ odpre gori njega bukve, inu s' shpeglom sazhne 3. ed. Nebu gledat ǀ Vna shena pride K'ſpuvidi sazhne 3. ed. nar poprei grehe ſvojga mosha pravit ǀ Maſhnek ſazhne 3. ed. mollit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne 3. ed. ſgovariat ǀ Mojſſes sazkne 3. ed. velike zhuda dellat ǀ ſe ſazhna 3. ed. ſmeiat shpot dellat ǀ satorai yh saznhe 3. ed. neuſmilenu tepſti ǀ tem domazhem sezhne 3. ed. pridigo reskladat ǀ ſesazhne +3. ed. chrishat, inu v'Cerkvu bejshat ǀ dua hudizha mu sazhneta 3. dv. po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ ſazhneta 3. dv. trobentat ǀ Kakor ſe rodimo, sazhnemo 1. mn. umreti ǀ kadar ſte ſiti sazhnete 2. mn. klaffat ǀ ſe ſazhnete 2. mn. s'nymy kregat, inu preperat ǀ sazhneo 3. mn. zhes Mojſeſſa marmrati ǀ s'mladiga sazhneio 3. mn. v' shulo hodit, nuzh, inu dan ſtuderajo ǀ gre pred Rihtaria, ſazhneo 3. mn. ſe praudat ǀ ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo 3. mn. ǀ potle ſazhneio 3. mn. hude misly, inu shelje ga obhaiat ǀ takrat strah ijm prajde, inu s'levomi ſe sazhno 3. mn. ijgrati ǀ gasazhnejo +3. mn. lovit, inu tergat ǀ pogleda gori v' nebeſſa, vsdihne, ter saupye: sazhni vel. 2. ed. govorit ǀ sazhnimo vel. 1. mn. ſe jokat ǀ sdaj sazhnite vel. 2. mn. Bogu shlushit ǀ jest s'mladiga ſim sazhel del. ed. m kupzhuati ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel del. ed. m sverat ǀ je sazkel del. ed. m v' S. Rus. T. milu gledat ǀ v' tej vishi je bil sazhell del. ed. m govorit ǀ takrat bo sazhela del. ed. ž proſsit, de bi Bug y priſhal napomozh ǀ Bosh ſazhela del. ed. ž preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ Takrat tudi ta vejst bo sazhèla del. ed. ž ſe toshit ǀ koprive, inu ternje je bilu sazhelu del. ed. s raſti ǀ Kadar ſe pak letu bo sazhelv del. ed. s goditi ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela del. dv. m ſe kregat ǀ od taistijh mal ſo bilij ludje sazheli del. mn. m ta s. prasnik prasnuati ǀ ſo bily ſazheli del. mn. m pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ ſo ga bili sazkeli del. mn. m is' Cerkue ulezhi pruti meſti ǀ de bi en greshin leben nesazheli +del. mn. m ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele del. mn. ž gniti, inu smerdejti ǀ ſilnu mozhnu ſo ga bile ſazhele del. mn. ž noge boleti ǀ kolena ſo mu ſe bila sazhèla del. mn. s treſti 2. začeti se: kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 3. storiti: nej ſo vejdili kaj sazheti nedol., dokler obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil na vojsko ǀ syn ene iſraeliterze je shentoval, folk je G. Boga vuprashal, kaj bi imeli s'nym ſazheti nedol. ǀ karkuli sazhnemo 1. mn. vſe nam napek grè ǀ Kakurli sazhneo 3. mn. ym od rauk ſrezhnu gre ǀ sazhne miſlit, kaj bò sazhel del. ed. m ǀ kaj bom tedaj ſazhel del. ed. m ǀ kaj bi bila rekla, ali sazhela del. ed. ž MARIA Diviza, kadar bi bila vidila ta shaloſtni ſpectakil ǀ kai bosh tj greſhna dusha ſazhela del. ed. ž, katera tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu del. ed. s Kadar ta guant bos, reſtargalu ǀ zviblaio, inu zagujeio: Kaj bomo sazheli del. mn. m lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi ǀ kai bodò ſazheli del. mn. m ty greshniki, inu nepriately Boſhy ǀ kaj bomo takrat sazhèli del. mn. m
Pleteršnik
začítati se, -am se, vb. pf. sich hineinlesen: z. se v kaj, Cig.
Prekmurski
zàčnoti -em dov. začeti: niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Csi gli kaj zacsnem rano KŠ 1754, 268; nouvi 'zitek zacsnem BKM 1789, 78; i teda ſzi zacsne ſzejſzti KŠ 1771, 219; kak on moje delo zacsne SM 1747, 74; Záto Sz. Dujh vſze tou dobro vnami zacsne KŠ 1754, 124; I zacsne biti te ſzebom ſzlü'zécse KŠ 1771, 83; Jožek dönok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5; Zacsnemo pá ſzami ſzebé preporácsati KŠ 1771, 532; csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; i ne zacsnite eſcse praviti vu ſzebi KŠ 1771, 173; naj tou zmolitvami zacsnejo KŠ 1754, 220; Naj ne zacsnejo ſpotati KŠ 1771, 221; zacsnoje vleti 1771 pobogsávati peſzmi BKM 1789, 3; Žveplenica je začnola goreti BJ 1886, 9
zàčnoti se -em se začeti se: Tou blá'zenſztvo ſze escse eti zacsne KŠ 1754, 142; Záto ſze preczi od nyegove Bo'zánſzke natúre zacsne KŠ 1771, 263; Vcsenyé sze z-molitvami zacsne KOJ 1845, 9; Teda ſze prav nouvo leto zacſne BKM 1789, 53; Včenyé se zdaj začne BJ 1886, 3; naj ſze vsze naſſe molitve od tébe zacsnejo KM 1783, 102; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; Slama se je pa goreti začnola BJ 1886, 9
zàčnovši -a -e ko je začel: I zacsnovſi od Moj'zeſa i od vſzej prorokov razkládao je nyim vſza ona piſzma KŠ 1771, 256; Oni pa vö ſzo sli eden za ednim zacsnovſi od ſztariſi KŠ 1771, 292
zàčnjeni -a -o začet: Od sztrána Szrbie prôti törkom je bój zacsnyen AIP 1876, br. 7, 8; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; i szamo te szo mogli od zacsnyenoga dela henyati KOJ 1833, IX; pred nomenom z-káksim vküpglasznikom zacsnyenim sztoji KOJ 1833, 14; naj ſze dela od tébe zacsnejo, i zacsnyena ſze dokoncsajo KM 1783, 102
Pleteršnik
začŕkati 2., -čȓkam, vb. pf. 1) aufzeichnen, anmerken, notieren, Cig.; prerokovanje v bukve z., Škrinj.; — 2) (zeichnend) entwerfen, Meg.; — hinkritzeln: z. svoje ime, LjZv.
Pleteršnik
začŕkniti 1., -čȓknem, vb. pf. einen Knarrlaut von sich geben (v. Rädern), Jarn.
Prekmurski
začǜdivati se -am se dov. čuditi se: Szily János szo sze zacsüdivali nad menkanyom knig KOJ (1914), 153
začǜdivani -a -o začuden: Vesz zacsüdivan pasztér hitro be'si v vész KOJ 1914, 109
Število zadetkov: 13786