Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
živòtni -a -o prid. življenjski: krüh 'sivi, ino 'sivotni KM 1783, 61
SSKJ²
žléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑nar.
1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak
2. piti: žleviti vino
Pravopis
žléviti -im nedov. -èč -éča; žlévljen -a; žlévljenje (ẹ́ ẹ̑) pokr. kaj ~ kruh žvečiti; ~ vino piti
Celotno geslo Frazemi
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco, kót in žlíca, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], utopíti kóga v žlíci vôde, užívati življênje z velíko žlíco, z velíko žlíco, zajémati z velíko žlíco, zajémati življênje z velíko žlíco, žlíca in kót, žlíca in vzglávje, žlíca je pádla kómu v méd
Vorenc
žmahen prid.F2, odoratus panisdobru ṡhmahen krúh; sapidus, -a, -umṡhmahin, dobriga ṡhmaha, dobru diſhy
SSKJ²
žmíkati -am nedov. (ȋ)
1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati
// nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče
2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
● 
star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc]
    1. ekspresivno športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol
ETIMOLOGIJA: žoga + brcati
SSKJ²
žúlj -a m (ū)
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji; žulj je počil, se predrl; dobiti, imeti žulje; krvav, mehek, voden žulj; žulj na peti
// kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje
● 
ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom
♦ 
bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus
Vorenc
župa žF12, caro jurulentameſſú v'ṡhupi; embamma, -tisſléherna ṡhupa ẛa namakanîe; garum, -riribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina; intinctus, -usnemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v'ṡhenofi; jus, -risṡhupa; jusculum intritumnadroblena ṡhupa; mustum lixiviummoṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; offatudi goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; panada, panadella, -aeena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik; retrimentum, -tien vun ſtlazheni, ali oṡmen[!] ṡhoft, ali ṡhupa; shupa, ſhupa [str. 265]; thermopotaregorke ṡhupe pyti
SSKJ²
žúpnik2 -a m (ȗ)
1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika
2. pravn., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik:
SSKJ²
žváliti -im nedov. (á ȃ)
nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh
SSKJ²
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
// ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● 
slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e:
    žvečeč drobiti grižljaj
Pleteršnik
žvę́kast, adj. teigig: ž. kruh, Cig.
Celotno geslo Kostelski
žvekastžvềkast prid.
Pleteršnik
žvę́kljast, adj. teigicht: ž. kruh, Z.
Število zadetkov: 1295