Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zatikȃłnik, m. 1) der Lasszapfen, V.-Cig.; — 2) der Spanner im Stricke der Holzsäge, Cig.
Pleteršnik
zatíkati, -tȋkam, -čem, vb. impf. ad zatekniti; 1) verstopfen; — 2) hineinstecken; v streho zatičejo steljo in kresnice, Navr. (Let.); — z. kaj pred kaj, etwas vorstecken, Cig.
Pleteršnik
zatȋkljaj, m. 1) kar se v usta zatakne, ein Bissen: z. kruha, Gor.; — 2) der Stöpsel, Gor.
Pleteršnik
zatȋłka, f. = jamica v zatilniku, Notr.
Pleteršnik
zatȋšje, n. ein windsicherer Ort; — ein sicherer Ort: divja zver ima v gozdu svoje zatišje, Zv.; — das Stilleben (in der Malerei), Cig. (T.).
Pleteršnik
zátka, f. 1) das Querhölzchen am Joch (klinček, ki se v kambo zatakne, da ne pade iz jarma), Cig.; — der Achsnagel, pri Fari (Notr.)-Štrek. (LjZv.); — 2) = zamašek, Poh.
Pleteršnik
zatláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) durch Hineinzwängen verschiedener Dinge verstopfen; cev, luknjo z. s čim; krtino z. (z nogo), einen Maulwurfshaufen zutreten, Cig.; — 2) hineinzwängen: z. zamašek v steklenico, Cig.
Prekmurski
záto prisl.
1. zato: nikai záto, ako haſzen Decza neima TF 1715, 5; Záto drága bratja, dusni ſzmo SM 1747, 23; Záto i oſtia je krüh KŠ 1754, 202; Záto tak, ſzmiluje ſze KŠ 1771, 468; Tou ſze je pa czilou záto zgoudilo KŠ 1771, 6; Záto tvojoj dobrouti kajkoli ſzam KM 1783, 5; Záto ſze ravnajmo BKM 1789, 19; Nihájte záto tá 'saloſzt SŠ 1796, 5; vszáki cslovek záto 'sivé naj KOJ 1833, X; Záto i mi k-tebi prihájamo KAJ 1848, 9; záto sze pá vu viszikoszti szká'zi TA 1848, 6; piszke szo stampali, záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6; znam i záto sze 'ze szmejém AI 1875, kaz. br. 7; záto jih more lübiti AIN 1876, 9; Záto hižne pse ne trbej zaprávlati AI 1878, 8; Záto je nájbolše eto pravilo BJ 1886, 3
2. v vezniški rabi zato: Záto, kai kako goder ta Doika püſcsa mleiko TF 1715, 6; naime pa zato, kai szi mené obaruval ABC 1725, A5b; Kriſztuseva ſze zové záto, ár je Kriſztus naſztavo KŠ 1754, 200; zedne ſztráni záto, ka ſzta vroucse nature bilá KŠ 1771, 259; záto, ár je Boug pravicsen KMK 1780, 5; ſzo mrmrali záto, ka ſzo oni zametávali dovicze KM 1796, 121; Záto csi ſze vam vidi naj ſze raduje SIZ 1807, 4; kim záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V
Celotno geslo Pohlin
zato1 [zatọ̑] prislov

zato

Pleteršnik
zatòč, -tǫ́ča, m. der Schub im Kegelspiele, V.-Cig.
Pleteršnik
zatǫ́hlica, f. die dumpfe Luft: v taki zatohlici mora oboleti zdrav človek, Erj. (Izb. sp.); z. pred nevihtami, die Schwüle, LjZv.
Pleteršnik
zatòk, -tǫ́ka, m. 1) die Bai, Cig., Jan., Jes.; das Haff, Cig. (T.); morski z., Guts.; "zatok, to je, v suhi svet stoječe morje", Ravn.; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — 3) zatọ̑k, die Geschwulst, Cig.
Pleteršnik
zatólči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Schlagen schließen: s kladivom, z betom z., zuhämmern, zukeulen; — 2) hineinschlagen: z. rušino, Cig.; — einschlagen; kol z. v tla, Cig.; — einbleuen, Cig.; — 3) z. klin (žrebelj), t. j. na ostrem koncu ga potolči, verklinken, Cig.; — 4) erschlagen, vzhŠt., ogr.-Valj. (Vest.); — 5) zu schlagen anfangen: zatolklo je srce, Zora.
Pleteršnik
zatòn, -tǫ́na, m. 1) der Untergang der Sonne, Guts., Cig., Jan., C., Mik.; solnce gre v z., die Sonne geht unter, Cig.; (tudi: v zatone, Gor.); — 2) der Tümpel, C., Ljubljanska ok.; — 3) der Meerbusen, V.-Cig., Jan., C., Jes.; — 4) die Insel, ogr.-Mik., C.; — tudi: záton, Valj. (Rad).
Pleteršnik
zatǫ̑na, f. = zaton 1): solnce bo skoraj v božji zatoni, die Sonne wird bald untergegangen sein, Mur.
Pleteršnik
zatòp, -tǫ́pa, m. 1) die Überflut, die Überschwemmung, Cig., Jan., C.; zatop me obdaja, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) das Haff, Jes.; — 3) der Untergang, Jan.; — koliko let je že zbežalo v z.! Bes.; — 4) z. samoglasnice, die Elision, Cig.
Pleteršnik
zatopíti 1., -ím, vb. pf. 1) überschwemmen, verschwemmen, Mur., Cig., Jan.; zatopljen, unter Wasser gesetzt, Cig.; — z. se, überschwemmt werden, Mur.; — z. se, ersaufen (von Getreide, Samen), Cig.; — zatopljena v solzah, in Thränen aufgelöst, Erj. (Izb. sp.); — z. se v misli, sich in Gedanken versenken, zatopljen v misli, in Gedanken versunken; — überwuchern, unterdrücken (von Pflanzen), Cig., C.; veje od drugih zatopljene, Pirc; glas z., machen, dass die Stimme sich verliert, sie schwächen, C., Z.; z zatopljenim glasom, Erj. (Izb. sp.); zatopljen glas, eine dumpfe Stimme, C.; — z. samoglasnico, einen Vocal elidieren, Cig.; — 2) zuschmelzen: z. se, durch Schmelzen sich schließen, M.
Svetokriški
zatorej prisl. zatorej: satorai jest menim de veliku vekshi huale je bil vreden David ǀ satoraj jest hozhem lete moje dobre priatele pohleunu bugat ǀ ſatorai obeden nijma meni samirit ǀ ſatoraj je ſhelel, de bi my mogli dusho viditi ǀ ſatorej obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit Synu Boshiga ǀ satorei sledni vabi vſe ludy G. Buga sahvalit ǀ satorej gredò na gmaino ijskati sheliszhe ǀ ſatorei tulikain urat je v' Nebeſſih odpartih ǀ ſatoræj je uprashal Ckriſtuſa ǀ Sotoraj spodobnu je bil eden v' Zerkoune urata sapiſsal ǀ Satorij sfarij to greshno dusho rekozh ǀ satoria ſe nej zhudit, zhe tudi Davidu en tak shpot ſe je bil sgudil ǀ s'Bugam terbei s' pohleunoſtio govorit, ſatarai takrat po moj miſli ſi pametnishi govuril
Pleteršnik
zatŕditi, -im, vb. pf. 1) befestigen, Mur., Cig.; z verižico z., verketteln, Cig.; — consolidieren, Jan.; — verstockt machen, Cig., Jan.; zatrjen v hudobiji, Guts.; — 2) fest verstopfen: z. z zamaškom, bestöpseln, Cig.; — 3) z. komu kaj, jemandem etwas einprägen, einschärfen, nachdrücklich empfehlen, Cig., Jan., C.; vratarju čuti zatrdi, Ravn.; zatrdi jim, kako naj se nosijo, Jurč.; — 4) sicher machen, versichern, vergewissern, Cig., Jan., LjZv.; z. komu kaj (als sicher versprechen), LjZv.; — betheuern, Mur.; z. na svoje poštenje, Cig.
Pleteršnik
zatrípati, -trȋpam, -pljem, vb. pf. zu pochen anfangen: v prsih je zopet zatripalo močneje srce, LjZv.
Število zadetkov: 13782