Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
ȗrba, f. das Üben, die Übung, Mur.; u. telesna, C.; — u. v dolžnostih, Ravn.-C.
Svetokriški
Urbanus m osebno lastno ime Urban: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Vrbanus im. ed. II. Vrbanus im. ed. VIII. ǀ V' tem zhaſſu Papesh Vrbanus im. ed. II. ſi je bil naprej vſel s' Boshjo pomozhio naſaj Turkam vſeti tu ſvetu meſtu Jeruſalem ǀ Papesh Vrbanus im. ed. IV. inu Papesh Joannes XXII. ſta bila eniga shushteria Syna ǀ Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus im. ed. VII. 12. dny 1. Bl. Urbán II., papež (1088–99) 2. Urbán VIII., papež (1623–44) 3. Urbán IV., papež (1216–64) 4. Urbán VII., papež (15.–27. IX. 1590)
Pleteršnik
úrbati, -am, vb. impf. urwellen, breit hämmern (eine Art des Schmiedens); V.-Cig.; — prügeln, schlagen, V.-Cig.; — iz nem.
Svetokriški
Urbevetana -e ž osebno lastno ime iz Orvieta: Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni Vrbevetani daj. ed. (III, 500) Srlat. pridevnik imena škofijskega mesta v osrednji Italiji Orvieto je Urbevetanus.
Svetokriški
urezati dov. urezati: kakor uni shnidar, od kateriga ſim bral, de kirkuli je mogal je vezh uresal del. ed. m kakor je bilu potreba, ter is koſſizou je aubize, inu kapize sa otroke dellal, inu predaial (V, 33) urezati se urezati se: Catharina je menila de ſe je uresal del. ed. m (III, 623)
Svetokriški
Urias -a m osebno lastno ime Urija: kakor je bil odgovuril Vrias im. ed. Davidu ǀ Kakor Vriaſs im. ed., kateri nej hotel damu h'svoy sheni pojti ǀ saſtopi boboy Vriaſa rod. ed. ǀ David presheſtvu s' Berſabeo sazhne tribat, inu nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ on je presheſtvu s' Bersabeio tribal, nye mosha Vriasa tož. ed. puſtil ubyti, vener nebeſſa ſi je sashlushil Urijá, lat. V Urias (SP 2 Sam 11,3)
Pleteršnik
úriti, ȗrim, vb. impf. 1) in der Geschmeidigkeit, Fertigkeit üben, einüben; u. telo, um; u. vojake; u. se, sich üben: u. se v govorjenju; — 2) beschleunigen, Cig., M.; — 3) zeitigen, C.; — brüten, hecken, Kras-Cig.; ptica mlade uri (= godi), C.; — 4) u. se, günstig sein, Jan.; polju se dež uri, Z.; letos se nam je za mrvo dobro urilo, heuer hatten wir beim Einbringen des Heues günstiges Wetter, das Wetter hat uns dabei begünstigt, Gor.-M.; — dobro se mu uri, es geht ihm wohl, Mik.; — praes. úrim, Cv.
Pleteršnik
urmeníca, f. = bezgavka 3), eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Podkrnci-Erj. (Torb.); ("podstava utegne biti laška beseda: vérmine, f. črv, ker mislijo morebiti, da je v bezgavki črvič ali ogrec, kakor po navadi v mnogih tacih buškah", Erj. [Torb.]).
Pleteršnik
uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras-Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.-M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.-Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.-Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.-Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.-C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.
Prekmurski
ǘrok -a m dediščina: kaibi naſſega blisnyega hiſe ani Üroka, hüdou ne poſeleli TF 1715, 17; i jaſz edno ſzkvárjeno naturo z-üroka ſzem zadoubo SM 1747, 51; Nám otroczi merjéjo, Vu ſzvoj lejp ürok prido BKM 1789, 10; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; Nej ſzam eti 'sivo kak v-ednom üroki SŠ 1796, 79; kaibi krivicsno znasſim ürokom ne zmeiſali TF 1715, 17
Celotno geslo Pohlin
uscane [uscanȅ uscanẹ́ta] samostalnik srednjega spola

kdor urinira v posteljo

Pleteršnik
uscanẹ̑la, f. die Pisserin, v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
uscanela [uscanẹ̑la] samostalnik ženskega spola

ženska, ki urinira v posteljo

PRIMERJAJ: uscanka

Celotno geslo Pohlin
uscanka [uscánka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki urinira v posteljo

PRIMERJAJ: uscanela

Pleteršnik
uscáti se, uščím se, vb. pf. den Harn abschlagen, harnen; u. se v posteljo, ins Bett pissen; — uscano vreme (preprosto) = mokro vreme, nasses Wetter, Cig., Kr.; uscana bolezen, die Harnruhr (diabetes), Cig.
Pleteršnik
usẹ́či, usẹ̑čem, vb. pf. abhauen, fällen, C.; u. glavo, enthaupten, C.; uganka: v gozdu usečeno, po plazu privlečeno, po svetu hodi in ljudi moti (= gosli), Volče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
usẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad usesti se; 1) sich niedersetzen; — 2) sich zu Boden setzen; einen Niederschlag bilden; — gerinnen, Mur.; useda se, kar je gostega v tekočinah; — 3) sich senken; zemlja se useda, hiša se useda, sneg se useda.
Svetokriški
usehniti dov. usahniti: aku ta seleni maioron tuojga vupajnia je uſagnil del. ed. m, tu je sturila buria tega greha ǀ tvoja lepota je vſagnila del. ed. ž, kakor ena rosha ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila del. ed. ž ǀ Prekletu je bilu enu figavu drivu, inu prezej je bil vſihnilu del. ed. s ǀ ſo gvishnu uredne de bi nikuli, ne v' sihnile del. mn. ž Zapis v prvem zgledu je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako namesto ugaſnil.
Celotno geslo Pohlin
usesti se [usẹ́sti se usẹ̑dem se] dovršni glagol

usesti se

PRIMERJAJ: usesti

Pleteršnik
uskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) entspringen, entfliehen, Mur., Cig., Jan., C.; — zum Feinde, zu einer andern Partei überlaufen, übergehen, V.-Cig., Jan.; ti hočeš h Kaldejcem uskočiti, Dalm.; — abspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.; u. obljubi, dem Versprechen untreu werden, C.; obljube ne dopolniti in u., Bas.; — 2) u. se = stisniti se, skrčiti se, eingehen: sukno se je uskočilo, Lašče, Kras-Erj. (Torb.), BlKr., Savinska dol.; dan se je uskočil, der Tag ist kürzer geworden, Z.; — fallen, abnehmen: voda se je uskočila, Dol.
Število zadetkov: 16080