Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
f -- in -ja in -a [fə̀ fə̀ja in èf êfa] m (ə̏; ȅ ȇ)
sedma črka slovenske abecede: od f do h; tiskani f-ji; vsi efi ležijo postrani; veliki F
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik
♦ glasb. mali f četrti ton v mali oktavi
    f -- kot imenovalni prilastek
    sedmi po vrsti: odstavek f
    ♦     glasb. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice
    f- prvi del zloženk
    nanašajoč se na f: vozniško dovoljenje F-kategorije
    ♦     glasb. F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
Pravopis
f1 f-ja tudi f f-a tudi f -- [fə̀ fə̀ja tudi èf êfa tudi fə̀ in èf] m, prva oblika s -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: učenec iz prvega ~ ‹1. f›; mali ~; odstavek ~; linija ~; ton ~; prim. f-
Celotno geslo eSSKJ16
ferbežar -ja samostalnik moškega spola
1. kdor v imenu koga drugega in po njegovem pooblastilu opravlja določene naloge, zlasti upravne, politične; SODOBNA USTREZNICA: namestnik
1.1 navadno v zvezi z deželski namestnik vladarja v deželi
FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo eSSKJ
folklóra folklóre samostalnik ženskega spola [folklóra]
    1. celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja
      1.1. umetniška dejavnost, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
      1.2. umetniška skupina, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
    2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Folklor) iz angl. folklore iz folk ‛narod, ljudstvo’ + lore ‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...
Celotno geslo ePravopis
Frigija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Frigije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
antična pokrajina v Mali Aziji
IZGOVOR: [frígija], rodilnik [frígije]
BESEDOTVORJE: Frigijec, Frigijka, Frigijčev, Frigijkin, frigijski
Svetokriški
Frigija -e ž zemljepisno lastno ime Frigija: Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ rod. ed. je bila neshla arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou (IV, 194) ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio tož. ed. imenovano (III, 252) Frígija, gr. Φρυγία, antična pokrajina v zahodni Mali Aziji
Prekmurski
ftíčar -a m ptičar: Ino kakti fticsar SŠ 1796, 131; ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Lovski pes i ftičár AI 1878, 8; Máli ftičár BJ 1886, 17; szmrt Henrika fticsara KOJ 1848, 9; pszi najbôgsega priduha fticsarje KAJ 1870, 39
SSKJ²
g -- in -ja [gə̀ gə̀ja in gé gêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g; z velikim g; z g-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g
♦ glasb. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi
    g -- kot imenovalni prilastek
    osmi po vrsti: odstavek g
    ♦     glasb. ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice
    g- prvi del zloženk
    nanašajoč se na g: g-serija
    ♦     glasb. G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; G-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani
Pravopis
g1 g-ja tudi g -- [gə̀ gə̀ja in gé gêja tudi gə̀ in gé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; dva g-ja; točka ~; ton ~; učenec iz drugega ~ ‹2. g›; prim. g-
Celotno geslo ePravopis
gaskonjski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gaskonjska gaskonjsko pridevnik
IZGOVOR: [gaskón’ski]
ZVEZE: mali gaskonjski grifon
PRIMERJAJ: Gaskonjski zaliv
Geografija
geofít -a m
Geografija
g-horizónt -a m
Vorenc
gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi
Celotno geslo Frazemi
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
Tolkala
globôki máli bóben -ega -ega -bna m
Celotno geslo ePravopis
globus
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
globusa samostalnik moškega spola
krogla, ki ponazarja zemljo
IZGOVOR: [glóbus], rodilnik [glóbusa]
ZVEZE: mali, veliki kristalni globus, zlati globus
Celotno geslo eSSKJ
glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
Celotno geslo eSSKJ
glodávec glodávca; in glodálec samostalnik moškega spola [glodávəc]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
SSKJ²
gólaž -a m (ọ̑)
jed iz kosov mesa, dušenega v začinjeni omaki: naročil si je golaž in pivo; goveji, svinjski golaž / pog. mali golaž mala porcija golaža / krompirjev golaž krompir v začinjeni omaki; segedin(ski) golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja / iron. volilni golaž pogostitev, ki jo pripravi kandidat svojim volivcem
Pleteršnik
golę̑nəc 1., -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
Število zadetkov: 820