Zadetki iskanja
Pleteršnik
Svetokriški
prožiti -im nedov. napenjati: Ta Kateri drugem mreshe proshi 3. ed. ſam ſe noter vulovij ǀ mreshe ſe proshio 3. mn. tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ takorshne nevarne mreshe njemu proshio 3. mn. ǀ Kateri je proshil del. ed. m tizam ǀ mishi, inu podgane, inu karte je lovil, ter ſam je miſhinze dellal, inu proſsil del. ed. m ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile +del. mn. ž
SSKJ²
pŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas; prskniti: prsniti skozi nos
// ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prsniti slino / prsniti kruh iz ust
2. ekspr. nenadoma vreči, zagnati: prsniti v koga karte / prsniti komu psovko v obraz
● ekspr. ledena skorja je prsnila in padel je v reko s kratkim, ostrim glasom počila, se zdrobila
1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas; prskniti: prsniti skozi nos
// ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prsniti slino / prsniti kruh iz ust
2. ekspr. nenadoma vreči, zagnati: prsniti v koga karte / prsniti komu psovko v obraz
● ekspr. ledena skorja je prsnila in padel je v reko s kratkim, ostrim glasom počila, se zdrobila
Celotno geslo
Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
SSKJ²
razdelíti -ím dov., razdélil (ī í)
1. iz celote narediti dele
a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele
b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti
// narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora
2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti
3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati
● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog
1. iz celote narediti dele
a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele
b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti
// narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora
2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti
3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati
● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog
- razdeljèn -êna -o:
na več delov razdeljeno zemljišče
♦ bot. dlanasto razdeljeni list
Celotno geslo
Vezljivostni G
razdelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati na dele, po delih koga/kaj
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razdelili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razdelili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.
SSKJ²
rèambulácija -e ž (ȅ-á)
geod. nova izmera zemljišča, vzpetine, zlasti zaradi novih mej, objektov; ponovna izmera: končati reambulacijo; reambulacija zazidalnega območja
// dopolnjevanje, popravljanje karte, načrta po taki izmeri: reambulacija starih katastrskih načrtov
geod. nova izmera zemljišča, vzpetine, zlasti zaradi novih mej, objektov; ponovna izmera: končati reambulacijo; reambulacija zazidalnega območja
// dopolnjevanje, popravljanje karte, načrta po taki izmeri: reambulacija starih katastrskih načrtov
Celotno geslo
Frazemi
róžica Frazemi s sestavino róžica:
bíti v róžicah, govoríti, kàkor bi róžice sadíl, kot bi róžice sadíl, róžice cvetíjo [kómu], z róžicami je postláno kómu, z róžicami ni postláno kómu
bíti v róžicah, govoríti, kàkor bi róžice sadíl, kot bi róžice sadíl, róžice cvetíjo [kómu], z róžicami je postláno kómu, z róžicami ni postláno kómu
SSKJ²
rúnda -e ž (ȗ)
1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje
2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal
3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro
4. pog., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo
5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina
● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; pog. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah
1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje
2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal
3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro
4. pog., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo
5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina
● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; pog. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah
Celotno geslo
eSSKJ
rúta2 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]
- načrt plovbe, plovbne poti
Geologija
Terminološka
Sistemska karta
Prevajam besedilo, v katerem je termin sistemska karta . Termina ne poznam, domnevam pa, da gre za karto, ki je del neke celote. Ta celota zajema na primer vso Slovenijo (prikazana je na eni karti, v kateri je celota razdeljena na kvadratke), sistemska karta pa je le en njen del (en kvadratek), prikazan na posebnem listu. Prosim vas, da mi potrdite pravilnost mojega domnevanja in pomagate pri ustrezniku v angleščini.
Prevajam besedilo, v katerem je termin sistemska karta . Termina ne poznam, domnevam pa, da gre za karto, ki je del neke celote. Ta celota zajema na primer vso Slovenijo (prikazana je na eni karti, v kateri je celota razdeljena na kvadratke), sistemska karta pa je le en njen del (en kvadratek), prikazan na posebnem listu. Prosim vas, da mi potrdite pravilnost mojega domnevanja in pomagate pri ustrezniku v angleščini.
Urbanizem
Pleteršnik
snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen (bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen (z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
Planinstvo
Pleteršnik
spọ̑dnjak, m. 1) der Unterländer, C.; — der Untermann, Guts.; — 2) = zdolec, der Morgenwind, der Westwind, C.; — 3) = podnjak, der untere Mühlstein, Jan., Šol., C.; — die untere Fensterleiste, ogr.-C.; — der Bodenreif, DZ.; — die untere Karte (im Spiel), Guts.-Cig.
Celotno geslo
Vezljivostni NG
strán-ísamostalnik ženskega spola
- en del prostora glede na lego, usmerjenost
- stran česa
- , stran za kaj/koga
- , stran pri čem, kje
- , stran proti čemu/komu, kam
- vsaka od površin telesa, predmeta
- stran česa
- , stran za kaj
- , stran pri čem
- ploskev lista
- stran česa
- , stran za kaj/koga
- , stran pri čem
- razmerje med osebami, skupinami
- stran koga/česa
- , stran za kaj
- , stran pri čem
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
svój Frazemi s sestavino svój:
báti se za svôjo glávo, báti se za svôjo kóžo, bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti právi sín svôjega očéta, bíti sám svój gospód, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [svôjem] elemêntu, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, čákati na svôjih pét minút [sláve], čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, deklè svôjih sánj, délati část svôjemu iménu, délati za svój žèp, delováti za svój žèp, dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dôbro se počútiti v svôji kóži, dočákati svôjih pét minút [sláve], dodáti svój pečát čému, doživéti svôjih pét minút [sláve], dragó prodáti svôjo kóžo, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, držáti vsè v svôjih rôkah, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, hodíti svôja póta, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôjih pét minút [sláve], iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izdíhniti svôjo dúšo, izigráti svôje adúte, izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti [vsè] svôje adúte, izrábiti svôjih pét minút [sláve], končáti svôjo življênjsko pót, med svôjimi štírimi sténami, môški svôjih sánj, nájti prínca svôjih sánj, nájti [svój] prôstor pod sóncem, napeljáti vôdo na svój mlín, ne môči iz [svôje] kóže, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se najbólje v svôji kóži, ne vídeti dljè od svôjega nósa, nosíti svój kríž, nosíti svôjo kóžo napródaj, obrníti vôdo na svój mlín, odkríti [svôje] kárte, otròk svôjega čása, pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôje] kárte, pokazáti [svôjo] právo bárvo, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, postáti sám svój gospód, prínc svôjih sánj, pristáviti svój lônček, pristáviti svój lônec, pristáviti svój pískrček, príti na svój račún, pustíti svój pečát, razkríti [vsè] svôje adúte, reševáti svôjo kóžo, rešíti svôjo kóžo, skrbéti [samó] za svój žèp, skríti svôje adúte, skrívati [svôja] léta, skrívati svôje adúte, slabó se počútiti v svôji kóži, slúžiti svój krùh, speljáti vôdo na svój mlín, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, trésti se za svôjo kóžo, užívati sadôve svôjega déla, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljè od svôjega nósa, vídeti kàj skózi svôja očála, vídeti preko svôjega plóta, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje, [vsè] svôje žíve dní, vtakníti [svój] nós [v kóga/kàj], vtíkati [svój] nós [v kóga/kàj], vtísniti svój pečát čému, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme], zaigráti svôje adúte, žêna svôjih sánj, žénska svôjih sánj, žéti sadôve svôjega déla
báti se za svôjo glávo, báti se za svôjo kóžo, bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti právi sín svôjega očéta, bíti sám svój gospód, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [svôjem] elemêntu, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, čákati na svôjih pét minút [sláve], čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, deklè svôjih sánj, délati část svôjemu iménu, délati za svój žèp, delováti za svój žèp, dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dôbro se počútiti v svôji kóži, dočákati svôjih pét minút [sláve], dodáti svój pečát čému, doživéti svôjih pét minút [sláve], dragó prodáti svôjo kóžo, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, držáti vsè v svôjih rôkah, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, hodíti svôja póta, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôjih pét minút [sláve], iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izdíhniti svôjo dúšo, izigráti svôje adúte, izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti [vsè] svôje adúte, izrábiti svôjih pét minút [sláve], končáti svôjo življênjsko pót, med svôjimi štírimi sténami, môški svôjih sánj, nájti prínca svôjih sánj, nájti [svój] prôstor pod sóncem, napeljáti vôdo na svój mlín, ne môči iz [svôje] kóže, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se najbólje v svôji kóži, ne vídeti dljè od svôjega nósa, nosíti svój kríž, nosíti svôjo kóžo napródaj, obrníti vôdo na svój mlín, odkríti [svôje] kárte, otròk svôjega čása, pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôje] kárte, pokazáti [svôjo] právo bárvo, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, postáti sám svój gospód, prínc svôjih sánj, pristáviti svój lônček, pristáviti svój lônec, pristáviti svój pískrček, príti na svój račún, pustíti svój pečát, razkríti [vsè] svôje adúte, reševáti svôjo kóžo, rešíti svôjo kóžo, skrbéti [samó] za svój žèp, skríti svôje adúte, skrívati [svôja] léta, skrívati svôje adúte, slabó se počútiti v svôji kóži, slúžiti svój krùh, speljáti vôdo na svój mlín, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, trésti se za svôjo kóžo, užívati sadôve svôjega déla, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljè od svôjega nósa, vídeti kàj skózi svôja očála, vídeti preko svôjega plóta, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje, [vsè] svôje žíve dní, vtakníti [svój] nós [v kóga/kàj], vtíkati [svój] nós [v kóga/kàj], vtísniti svój pečát čému, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme], zaigráti svôje adúte, žêna svôjih sánj, žénska svôjih sánj, žéti sadôve svôjega déla
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 182
Dostopnost