Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
širokost ž, F4, clima, -tis, schirokust [poznejši pripis neznane roke]; dioptra, -ae, enu orodje ṡkuṡi kateru ſe gleda ene rizhy dolgúſt, ſhirokúſt , viſſokúſt. 2.Mach:11.v.21; latitudo, ſhirjava, ſhirokúſt; laxè, po ſhirokuſti, ali dolguſti
Vorenc
škorja ž, F11, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; cortex, ṡhkorja, lubje; crusta, ṡhkorja, fraih; crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja; decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati
Vorenc
škrlatov prid., F11, coccineus, erdezhe farbe, ẛhkerlatove, cameṡhinast[!]; molochinus, -ni, ena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike betonike; murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, kateri ſé tudi ṡhkarlát imenuje, od kateriga kryi ṡhkarlatova farba ſe prime; muriceus, ṡhkarlatove farbe; ostrinus, -a, -um, ṡhkerlatove farbe; purpuraria, kramarza ardezhih ṡhkarlatovih ṡhyd, katera déla ṡhkarlatovu déllu. Act:16.v.14. dicitur etiam Purpurarius; purpureus, -a, -um, ṡhkerlatou, carmeṡinou; purpureus color, carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip, zhèden; vestis coccinea, ṡhkarlatou gvant; vestis purpurea, ṡhkarlatou gvant
Vorenc
štikar m, F3, limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26
Vorenc
tabla ž, F3, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; propitiatorium, je bila ta tabla s'imenam oraculum (: tú je Boṡhji odguvor:)nad to ṡlato ṡhkrinîo, poſtavlena: Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; tabula, -ae, ena tabla, ali deṡka
Vorenc
tičati nedov., F3, diſsimulatio, diſsimulantia, ṡakrivanîe, ne ẛakaṡanîe v'dianîu tega, kar v'ſerzi tazhy; myxos, myxi, plavzhik v gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; prim. tečati 
Vorenc
tolči nedov., F8, lythagyrium, vel lythagiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom sa farbo tolzhejo; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; percutere, vdariti, tepſti, tolzhi, mahniti; pilum, -li, tudi tú sheleisu, s'katerim ſe v'moṡhnerju tolzhe; pinsor, -oris, kateri v'enim moṡherju tolzhe; pistillum, -li, tu ṡheléṡu, s'katerim ſe v moṡhnerju tolzhe; terere, tolzhi; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; prim. tleči 
Vorenc
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole, drenk Scop. [479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
Vorenc
trnov prid., F5, rhamnus, -ni, en ternou garm, glog, tarnîe. Jud:9.v.14; sentictum, en ternou garm; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; spinetum, -ti, ternou garm, ternaſta meja, ali garmje; spinosus, -a, -um, ternaſt, polhin ternîa, ternou
Vorenc
tron m, F2, propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; solium, -lÿ, en kailevi[!] ſtol, tron
Vorenc
vineršica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lyſimachia, vinersheza. Scopoli [283: Lysimachia. Carniol. Vinersca Schleshe; v seznamu Nom. Carn. Vinersca ſcheleshe (zelišče?, vinersca?); Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 60: pijavčnica (Lysimachia vulgaris, gemeine Lysimachie); Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 286: Lysimachia vulgaris L. razgetec, večernica]
Vorenc
vkupaj (v'kupaj) prisl., F119, I. aggerere, vkupai na kup noſſiti, na en kúp ſpravlati, naneſti; coagitare, v'kupai ẛgnati, v'kupai perpraviti, dobru ẛméſhati; combino, v'kupai ſtikam; compositura, kei v'kupai ẛloṡhenu; condepsere, v'kupai ẛmeſhati; equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai; interconciliare, ſe vkupai ſpraviti, ṡglihati; pactilis, -le, kar ſe more v'kupai ṡkleniti; perstringere, mozhnu ſtiſniti, dobru vkupai ṡvèṡati; II. hyades, vel hylades, septem stellae. Job.9.v.9. te ſedim vkupaj ṡvéṡde
Vorenc
vreti nedov., F12, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; confervere, v'kupai vréti; confervescere, v'kup ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti; fervefacere, ſturiti vreiti; fervere, vreiti, ṡhariti; fervere ira, od jeṡe vréti; olla succensa, en lonez, kateri vre; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti; ut ure, horas, et per consonantem, vre, significat bulire
Vorenc
začet del., F5, exorsus, -a, -um, âb exordior, ṡazhet; inchoatus, -a, -um, ṡazhet, nikár dodélan; incoeptus, -a, -um, ṡazhet; initus, -us, ṡdrushenîe, ali ṡmeſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; orsus, -a, -um, ṡazhèt
Vorenc
združenje s, F3, admistura, -ae, ẛhivinsku ẛdrushenîe; coniunctio, ṡklenenîe, ṡdruṡhenîe; initus, -us, ṡdruṡhenîe, ali ṡméſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94
Vorenc
zet m, F6, abavus, -vi, ozha prededa, dedou ſet; congener, raven ẛed; gener, ṡet, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap:6.v.18. [str. 94a ]; gener, tochterman, Eidam. Set, hzhère mósh [str. 237b ]; progener, vnuke móṡh, ſyna, ali hzhère ṡet [str. 175a ]; progener, vnuke mósh, syna ali hzhère set [str. 237b ]
Vorenc
zmešanje s, F7, confusio, ẛmotnîava, ẛmeſhanîe, ſramota, ẛmota, ẛaſsramovanîe; initus, -us, ṡdruṡhenîe, ali ṡmeſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; miscelanea, -orum, mnogitera ṡmeiſhanîa; miscelaneus, -a, -um, mnogitere rizhy v'kupai ṡmeiſhanîe; mixtura, ṡmeiṡ, ṡmeiſhanîe; permistio, ṡmeiſa, ṡméſhanîe; temperamentum, -ti, temperatio, tá ṡmaſnoſt, ali tú ṡméſhanîe
Vorenc
žakeljc m, F8, culeolus, en miſhizh, ledernaſt ṡhakelz; folliculus, miſhizh, vuſſinat ṡhakelz, jagodni koṡhul; locellus, -li, en arṡhetez, ali ṡhakelz; manticula, torbiza, ṡhakelz; perula, -ae, ena torbiza, ṡhakilz, ali arṡhetiz; saccellus, vel sacculus, -li, moſhniza, en ṡhakilz; sitarcia, vel sitarchia, torbiza, ali ṡhakilz ṡa krúh. 1.Reg:9.v.7; zona, -ae, en paṡ, ali ṡhakelz, tak arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio
Vorenc
ženica ž, F9, coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; ehinus, yeṡh ṡheniza; foemela, ṡheniza; initus, -us, ṡdruṡhenîe, ali ṡméſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; muliercula, ṡheniza; phasiana, -ae, faṡhanova ṡheniza; sunamitis, ena révna shalostna jetniza, ali shuniza[!]; uxorcula, -ae, ṡakonṡka ṡheniza
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Število zadetkov: 280