Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
izmeníti -ím in izméniti -im dov., izméni tudi izmêni; izménil (ī í; ẹ̄star.  
  1. 1. menjati, zamenjati: pozabil je izmeniti denar / izmeniti staro orodje za novo
  2. 2. spremeniti: izmeniti držo telesa / njegovo sovraštvo se je izmenilo v hvaležnost
SSKJ
izmetávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. spravljati kaj iz sebe: bolnik izmetava kri; izmetavati iz želodca / izmetavati v velikih količinah / mošt izmetava goščo; pren., ekspr. velemesto vsrkava zdrave ljudi in izmetava izmozgane
  2. 2. z metanjem spravljati kaj iz česa: kopal je in izmetaval zemljo; izmetavati vodo iz čolna
  3. 3. pog., ekspr. trošiti, porabljati: za take reči izmetava denar; prim. zmetavati
SSKJ
izmíkati -am tudi zmíkati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. s potegom, sunkom odstranjevati: izmikati podstavke, zagozde
  2. 2. naskrivaj jemati: izmikal je svojim sošolcem naloge in jih prepisoval
    // evfem. krasti: izmikati denar, hrano; izmikala je, kjerkoli je mogla
  3. 3. s spremembo mesta, položaja dosegati, da ne pride do prijema, dotika: nastavljati in izmikati roko
    ● 
    pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči
    izmíkati se tudi zmíkati se 
    1. 1. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izmikati se sunkom, udarcem
      // delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmikati se dolžnostim, odgovornosti, vojaški službi
      // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmikati se odgovoru, plačilu dolgov, priznanju
    2. 2. nav. ekspr. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: dekle se mu je izmikalo; izmikati se sosedom / redko izmikati se avtomobilom izogibati se
    3. 3. ne hoteti povedati določene stvari: povej naravnost, nikar se ne izmikaj; pri zasliševanju se je izmikal; vedno se izmika, nikoli ne pove nič jasnega
      ● 
      knjiž. čutil je, da se mu resnica izmika da je ne more popolnoma dojeti, razumeti; ekspr. tla se mu izmikajo pod nogami njegov (družbeni) položaj je ogrožen
    izmikajóč tudi zmikajóč -a -e: hodil je previdno, izmikajoč se oviram; izmikajoč pogled; prisl.: izmikajoče odgovoriti; prim. zmikati
SSKJ
izmózgati -am dov. (ọ̑ekspr.  
  1. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo
  2. 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal
  3. 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: bo že izmozgal denar iz vas
    izmózgan -a -o: izmozgan obraz; bil je ves izmozgan; od vojne izmozgana dežela
SSKJ
izmúzniti se -em se tudi zmúzniti se -em se dov. (ú ȗ) 
  1. 1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok
  2. 2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina
  3. 3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se sovražnikovi zasedi / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoriti
    ● 
    ekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se
SSKJ
izpípati -am tudi -ljem tudi spípati -am tudi -ljem dov. (ī ȋnar.  
  1. 1. izpuliti, izdreti: izpipati zob; izpipati s korenino vred / izpipati ptici perje populiti
  2. 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpipal je denar iz njega
SSKJ
izpléti -plévem dov., tudi izplevíte; izplél (ẹ́) 
  1. 1. s pletjem odstraniti: izpleti plevel iz pšenice / izpleti grede opleti
    // izpleti s koreninami vred izpuliti, izruvati
  2. 2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izplel mu je denar; izpleli so iz njega vse, kar je imel
SSKJ
izposodíti in izposóditi -im tudi sposodíti in sposóditi -im dov. (ī ọ̑) dati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposoditi avtomobil; izposoditi knjigo
    izposodíti si in izposóditi si tudi sposodíti si in sposóditi si 
    1. 1. dobiti v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: izposoditi si obleko za nastop; kolo si je izposodil od prijatelja / izposoditi si pri sosedih na visoke obresti
       
      evfem. miličniki so že prijeli tistega, ki si je izposodil vaš avto vzel, ukradel
    2. 2. vzeti, prevzeti: besede za te pojme smo si izposodili iz nemščine; izposoditi si metodo dela
    3. 3. ekspr. ponorčevati se, pošaliti se: dobro, pošteno so si ga izposodili; pisatelj si je temeljito izposodil birokrate; redko pošteno so se ga izposodili
    izposójen tudi sposójen -a -o: izposojen denar; izposojene besede; izposojene knjige moram jutri vrniti
SSKJ
izposójati -am in sposójati -am nedov. (ọ́) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposojati avtomobile, kostume
 
knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj
    izposójati si in sposójati si 
    1. 1. dobivati v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: ta gospodinja si pogosto izposoja živila pri sosedah; izposojati si denar; izposojati si knjige v knjižnici
       
      ekspr. noči mu niso bile dovolj, še dan si je izposojal za spanje spal je podnevi
    2. 2. jemati, prevzemati: izposojati si besede iz drugih jezikov; izposojati si ideje od drugih avtorjev
    3. 3. ekspr. norčevati se, šaliti se: izposojati si svoje tovariše; pošteno si ga izposojajo
SSKJ
izposojeváti -újem tudi sposojeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposojevati avtomobile / knjižnica izposojuje ob torkih
    izposojeváti si tudi sposojeváti si 
    1. 1. dobivati v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: izposojevati si denar, knjige
    2. 2. jemati, prevzemati: izposojevati si besede iz drugih jezikov
SSKJ
izprazníti in izprázniti -im tudi sprazníti in sprázniti -im dov. (ī á) 
  1. 1. napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: izprazniti poštni nabiralnik, posodo, satje; vse žepe je izpraznil, a ključa ni našel; rezervoar se je izpraznil
     
    evfem. ponoči so izpraznili blagajno ukradli denar iz blagajne; ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. proti njemu je izpraznil pet strelov izstrelil; ekspr. pred prazniki so ljudje skoraj izpraznili trgovine pokupili skoraj vse blago
     
    elektr. izprazniti akumulator porabiti shranjeno električno energijo
    // izpiti, popiti: izpraznili so nekaj buteljk vina; izprazniti kozarec na dušek, v dušku
  2. 2. izločiti blato, seč: izprazniti črevo, mehur / pog., ekspr. izpraznil se je kar pred vrati opravil potrebo; se izbruhal
  3. 3. narediti, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: izprazniti dvorano, postajo; proti večeru se je mesto izpraznilo / med racijo so izpraznili pol mesta odpeljali, zaprli; do nedelje je treba izprazniti stanovanje oditi iz njega z vsemi premičninami
    izprazníti se in izprázniti se tudi sprazníti se in sprázniti se postati prost, nezaseden: v podjetju se je izpraznilo nekaj mest; v kratkem se bo izpraznilo mesto tajnika
     
    ekspr., redko zdaj je vrsta na tebi, da se izprazniš rečeš, poveš vse
    izpráznjen tudi spráznjen -a -o: izpraznjen akumulator; izpraznjena posoda; izpraznjeno službeno mesto
SSKJ
izréčen -čna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. knjiž. izrecen: denar mu je posodila pod izrečnim pogojem, da ga bo vrnil v enem letu; to je bila njegova izrečna želja
  2. 2. jur. ki z besedami, kretnjami izraža voljo stranke: izrečni dogovor, sporazum; izrečna privolitev
    izréčno prisl.: izrečno omenjati, povedati kaj / predstava je organizirana izrečno za povabljence samo, le
SSKJ
izróčati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: izročati komu denar, pisma / ko je izročal sinu posestvo, si je izgovoril preužitek / izročati pozdrave
    // dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: diplome jim je izročal dekan
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom delati, da prehaja kaj kam z določenim namenom: izročati denar, predmete v hrambo, varstvo / sčasoma so mu izročali zahtevnejša opravila dajali
    // publ. obnovljeno šolo so izročali svojemu namenu
     
    vznes. očeta so izročali zemlji pokopavali so ga
    izróčati se knjiž.  prepuščati se, predajati se: izročal se je težkim mislim
SSKJ
izročíti -ím dov., izróčil (ī í) 
  1. 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja
    // dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
     
    polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade
    // napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo
  2. 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta
  3. 3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo; izročiti otroka v rejo, varstvo; izročiti v promet, uporabo; izročiti teze v razpravo dati
    // publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu
  4. 4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
    ● 
    vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopali
    izročíti se knjiž.  prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetil
     
    rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč
    izročívši zastar.: izročivši pismo, je odšel
    izročèn -êna -o: skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo
     
    ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
SSKJ
izsíliti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo
     
    šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid
  2. 2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti
  3. 3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik
  4. 4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi
    izsíljen -a -o: izsiljena obljuba
SSKJ
izstáviti -im dov. (á ȃpisar.  
  1. 1. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet; izdati: izstaviti ček
  2. 2. napraviti, da dobi kaj uradno veljavo; izdati: izstaviti diplomo, potrdilo, račun
    ● 
    knjiž., redko izstavili so jo na sramotilnem odru izpostavili
SSKJ
iztískati -am nedov. (í) 
  1. 1. s stiskanjem, pritiskanjem spravljati iz česa: iztiskati barvo, kremo iz tube; iztiskati gnoj iz rane / izpušni plini iztiskajo gorivo iz rezervoarja
    // s stiskanjem, pritiskanjem delati, da v čem ne bi bilo več določene tekočine, vsebine: iztiskati limono
     
    ekspr. počasi je iztiskal besede s težavo govoril, pripovedoval
  2. 2. ekspr. s silo, vztrajnostjo prihajati do česa: vedno je iztiskal denar iz podrejenih
SSKJ
iztláčiti -im, in iztlačíti in iztláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ) star. iztisniti: iztlačiti stržen iz tura / iztlačiti denar iz koga
SSKJ
iztŕžek1 -žka (ȓ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: za iztržek od sadja je kupil obleko; iztržek trgovine na drobno / dnevni iztržek; iztržek v gostinstvu je narasel za trideset odstotkov
 
žarg., šport. iztržek dveh točk je velik uspeh naše enajsterice dosežek
SSKJ
iztŕžiti -im in stŕžiti -im dov. () sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega: za sadje je veliko iztržil; s prodajo rož je iztržil denar za vstopnino; letos je toliko iztržil, da si je kupil avtomobil
 
žarg., šport. naše moštvo je iz šestih tekem iztržilo pet točk dobilo, doseglo
Število zadetkov: 711