Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
sirov -a prid. surov: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu im. ed. s korejne ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu tož. ed. s Korenje jedla, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ nej druſiga jeila ampak srovu tož. ed. s koreine, sheliszhe, vodo je pyla ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem or. ed. s meſsam Geselska beseda je nastavljena upoštevajoč zapise protestantov. Možno bi bilo nastaviti tudi surov.
Pleteršnik
sirovína 2., f. 1) eine rohe Sache, Rohes, Mur., Cig.; po sirovini diši, jvzhŠt.; — das Rohfutter, das Grünfutter, C.; pos. repa, korenje, krompir, Nov.-C., Gor.; — frisches Holz, Svet. (Rok.); — der Rohstoff, Jan., Cig. (T.), C.; — 2) ein roher Mensch, Jarn.-Cig., Notr., Gor.
SSKJ²
spáriti1 -im dov. (á ȃ)
1. zastar. zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir
2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo
    spáriti se 
    1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari
    2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo
    spárjen -a -o:
    sparjena trava; ne pij sparjene vode
    ●     v sobi je sparjen zrak zatohel
Pravopis
spáriti1 -im dov. spárjen -a; spárjenje (á ȃ) kaj redk. ~ korenje zdušiti; slabš. ~ kaj za večerjo |skuhati, speči|
spáriti se -im se (á ȃ) Pivo se je sparilo
Pleteršnik
spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.-Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.-Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
Pleteršnik
spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.-Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.-Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
SSKJ²
strgálnik -a [tudi stərgau̯nik] m (ȃ)
1. orodje ali stroj za strganje, odstranjevanje: očistiti, ostrgati s strgalnikom; strgalnik iz pločevine
// priprava za odstranjevanje blata, zemlje s podplatov: na strgalniku pred hišo si je očistil blato s čevljev
2. priprava za strganje, drobljenje: strgati testo na strgalniku; strgalnik za hren, korenje
♦ agr. priprava ali stroj za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; gozd. orodje za odstranjevanje lubja; les. skobljič z dvema ročajema za izravnavanje, čiščenje krivin na obdelovancu
SSKJ²
stŕgati1 -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄)
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
Pravopis
stŕgati1 -am tudi stŕgati stŕžem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; stŕganje (ŕ; ŕ ȓ; ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ korenje; ~ rjo; Kobilica ~a
Pleteršnik
stŕgati 1., stȓgam, -žem, vb. impf. schaben, abschaben; korenje, hren s.; — korenček s., durch Reiben der Zeigefinger Schadenfreude bekunden, Ljub.-Levst. (Rok.); — auf einem Reibeisen reiben; — radieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — mit der Raspel bearbeiten, raspeln, V.-Cig.; — auf einem Instrumente kratzen, schlecht fiedeln, Cig.; — schreien wie z. B. die Laubfrösche, Wachtelkönige, C.
SSKJ²
strníški -a -o prid. (ȋ)
nar. strniščen: sejati strniško korenje
Celotno geslo Kostelski
šprih ► špˈrix -a m
SSKJ²
štókati -am nedov. (ọ́ ọ̄)
nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem
● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti
Celotno geslo eSSKJ
topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]
    1. kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus
      1.1. korenika te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Pleteršnik
zasȋpnica, f. = jama v zemlji, v katero zasipajo jeseni repo, korenje, krompir, Svet. (Rok.), Gor.
SSKJ²
zdušíti -ím dov., zdúšil (ī í)
skuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: zdušiti čebulo, korenje, meso / zdušiti jabolka v oslajeni vodi
    zdušèn -êna -o:
    zdušene gobe; zdušeno meso
SSKJ²
zríbati -am dov. (ȋ)
1. s premikanjem po ribežnu narediti iz živila majhne kose, dele: zribati repo, zelje; zribati ali nastrgati korenje / zribati na rezance
2. očistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: zribati tla / zribati kuhinjo
3. ekspr. zdrgniti: zribati ozeble roke s snegom; zribati si obraz
    zríban -a -o:
    zriban pod; zribana repa
Besedje16
žlahtnukoreje gl. korenje, žlahten ♦ P: 1 (MTh 1603)
Število zadetkov: 139