Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Raba pridevnikov »visok« in »velik« ob fizikalnih veličinah

Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago:

Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih veličin, ki niso v miselni zvezi z ravnijo ali potencialom.

Koncentracija/masa/množina/dolžina/ploščina/prostornina/energija/moč/napetost/sila/valovna dolžina itd. so osnovne fizikalne veličine, ki so odvisne od količine snovi, zato uporabljamo pridevnika velik/majhen ali večji/manjši in ne nizek/visok.

Je to pravilna razlaga in se naj držimo npr. velike/majhne koncentracije, velikega/majhnega pH in ne npr. nizkega pH, znižanja pH, kot je recimo kar zakoreninjeno v našem strokovnem jeziku)?

Jezikovna
Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik ob glagolih »dati« in »imeti«

Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)

Jezikovna
Raba števnikov ob samostalniku »vrata«

Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:

  • Sprejemna je dvoje vrat naprej.
  • Sprejemna je dvoja vrata naprej. Ali kako?

Jezikovna
Raba zaimka »čigar« ob samostalnikih srednjega spola

Prosim za odgovor na vprašanje, ali je pri besedi prebivalstvo mogoče rabiti zaimek čigar (prebivalstvo, čigar predniki) ali zgolj kateri (prebivalstvo, katerega predniki). SP 2001 je nedvoumen, da se čigar rabi zgolj za ednino osebe moškega spola, pa vendar: v podstati besede prebivalstvo je ne nazadnje človek. Najverjetneje pa to ne more vplivati na slovnične lastnosti besede srednjega spola prebivalstvo in rabo pravilne oblike zaimka, kajne?

Jezikovna
Raba zaimka ob glagolih »pustiti« in »upati«

Zanima me pravilna raba zaimka v naslednjih primerih: »Ne pustiš miblizu« ali »Ne pustiš me blizu« in »Kdo si upa upreti« ali »Kdo seupa upreti«.

Že vnaprej hvala za odgovor.

Jezikovna
Rada predlogov ob besedni zvezi s števniškimi prilastki: »2–3 let ali 2–3 leta«?

Zanima me, kako je prav:

  • z otroki, starimi 2–3 let ALI
  • z otroki, starimi 2–3 leta?

Torej, let ali leta?

Pravopis
Rádlje ob Drávi -delj ~ ~ [də] ž mn., zem. i. (á á ȃ á) v ~ah ~ ~
rádeljski -a -o [də] (á)
Rádeljčan -a [də] m, preb. i. (á)
Rádeljčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
Jezikovna
Razlika med predlogoma »ob« in »v«

Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?

Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?

Pravopis
Rečíca ob Savínji -e ~ ~ ž, zem. i. (í í) na ~i ~ ~, neurad. na ~i
rečíški -a -o (ȋ)
Rečičàn -ána in Rečičán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Rečičánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Jezikovna
Rodilnik ali tožilnik ob elipsi

Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:

S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.

Jezikovna
Ruski pridevniški priimki ob ženskih imenih

Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?

Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?

Pravopis
Sélnica ob Drávi -e ~ ~ ž, zem. i. (ẹ̑ á) v ~i ~ ~, neurad. v ~i
sélniški -a -o (ẹ̑)
Sélničan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Sélničanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Jezikovna
Sklanjanje priimka »di Batista« ob ženskem in moškem imenu

Kako se sklanja ime Metod di Batista v primerjavi s Tina di Batista?

Jezikovna
Sklanjanje priimka ob moškem imenu

Zanima me, če obstajata dve možnosti za sklanjanje priimkov moškega spola, in sicer če lahko zapišemo: priznanje se podeli Janezu Novaku, in če obstaja kot pravilna tudi možnost: priznanje se podeli Janezu Novak.

Jezikovna
Sklanjanje priimkov ob imenih

Ali se priimek poleg moškega oz. ženskega imena sklanja?

Jezikovna
Sklon samostalnika ob dvojnem predlogu

Zanima me, kaj je pravilneje:

  • Vabljeni na prijetno druženje ob in z domačim jezikom.
  • Vabljeni na prijetno druženje ob domačem jeziku in z njim.

Kako torej ravnamo v tem in podobnih primerih?

Jezikovna
Sklonske oblike besede »knežna« in raba ob imenu

V slovenski izdaji romana Idiot Dostojevskega sem našel rodilniško obliko ena izmed knežen Miškinovih. Ali je takšna oblika upravičena ali je samo izposojena iz ruskega izvirnika, kjer piše enako тоже изъ княженъ Мышкиныхъ? Obstajajo različne sklanjatve te besede?

Pravopis
Sláp ob Ídrijci -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ í) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
slápski -a -o (ȃ)
Slapljàn -ána in Slaplján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Slapljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celotno geslo Vezljivostni G
spotakníti se ob in spotákniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj obregniti se ob koga/kaj
/Kar naprej/ se spotikajo obenj.
Celotno geslo Vezljivostni G
spotíkati se ob -am se ob nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
Število zadetkov: 168