Zadetki iskanja
SSKJ
múksniti -em dov. (ú ȗ) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besede ne muksne / poslušal je in si ni upal niti muksniti
SSKJ
nabájati -am dov. (ȃ) knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega: vse mu verjame, kar ji nabaja; stara mati jim je nabajala čudovite stvari
SSKJ
nabesedíčiti -im dov. (í ȋ) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: česa vsega ji ni nabesedičil / zakaj je prišel, je povedal šele, ko se je nabesedičil nagovoril
SSKJ
nablebetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega: nablebetal ji je vse mogoče neumnosti
SSKJ
nabrbljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: tisti večer je marsikaj nabrbljal
SSKJ
nabrbráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: česa vsega ji ni nabrbral
- nabrbráti se nagovoriti se: ko so se nabrbrali, se je začel program
SSKJ
nabrénkati -am dov. (ẹ̑) ekspr.
- 1. z dajalnikom jezno reči, povedati: vse mu je nabrenkala, kar je vedela / hudih ji bo nabrenkal zelo jo bo oštel
- 2. knjiž. naložiti, predpisati: zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja
- nabrénkati se napiti se (alkoholne pijače): nabrenkati se cvička, žganja / pog. spet so se ga nabrenkali
SSKJ
načebljáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega: načebljala sta vse mogoče
- načebljáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po čebljanju: zdaj sta se pa vendar že načebljala
SSKJ
načenčáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: načenčala mu je vse mogoče neumnosti / slabš. ali veš, kaj vse si načenčal povedal
SSKJ
načvekáti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: načvekal jim je vse mogoče čenče
- načvekáti se nagovoriti se: že dve uri čvekajo, pa se še niso načvekali
SSKJ
nadrdráti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: še marsikaj ti bo nadrdrala o meni
- nadrdráti se ekspr. naučiti se mehanično, brez razumevanja: odgovarjal je hitro in natančno, kakor se je doma nadrdral
SSKJ
nadrobíti -ím dov., nadróbil (ī í)
- 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin
- 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure
// reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil
- nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic
SSKJ
SSKJ
nagrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. zelo glasno, hrupno priti: v hišo so nagrmeli vojaki
- nagrméti se reči, povedati veliko takega, kar človeka vznemirja, razburja: dovolj sem se nagrmel proti takemu ravnanju
SSKJ
nahruméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. zelo glasno, hrupno priti: voda je nahrumela v dolino / v dvorano so nahrumeli poslušalci
- nahruméti se reči, povedati veliko takega, kar koga vznemirja: upam, da si se že nahrumel
SSKJ
nájti nájdem dov., nášel nášla, stil. nájdel nájdla (á)
- 1. nehote, navadno nepričakovano priti do česa: najti denarnico na cesti; na obleki je našla krvave madeže / v leksikonu je našel več napak / v gostilni je našla moža z neko mlado žensko / star. v sodniku najde svojega nekdanjega sošolca spozna
// hote, načrtno priti do česa izgubljenega, odsotnega: skrijem se ti, da me ne najdeš; najti izgubljeno stvar; hišni ključ je nazadnje našel v žepu / pes je našel sled izvohal
// najti prehod čez gorovje; elipt. živina najde sama domov - 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa
- a) če osebek tega nima: najti delo, stanovanje; divjad ne najde hrane v visokem snegu / nav., ekspr.: za to opravilo težko najdem primerne ljudi dobim; našla (si) je moža / najti gobe, jagode; najti nafto, premog, železno rudo; pren. bojevali se bomo, dokler ne najdemo pravice, resnice
- b) če osebku to še ni znano: najti ustreznejšo metodo; našli so način, kako naj delo hitreje napreduje; pojavu je treba najti vzrok / najti formulo, pravilo, zakonitost / na obrazih ljudi je našel odgovor / pog. če najdem, da kdo lenari, ga bom kaznoval doženem, ugotovim
- 3. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je
- a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ ji je pomagal najti sina / ljudje so sami našli požigalca; našli so voznika, ki je po nesreči pobegnil / knjiž. njena slutnja je našla pravega človeka
- b) z gledanjem: v množici na trgu je našel svojega prijatelja / najti besedo v slovarju; najti točko A v načrtu / pri pregledu so našli raka na dvanajsterniku
- c) s tipanjem: v temi je s težavo našel vrata; ne najdem žile
- 4. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru ali času: lišaje najdemo celo v krajih, kjer se zdi življenje nemogoče; naslednje leto najdemo pesnika spet v tujini; v članku najdemo nekatere neresnične trditve / publ.: malo narodov je najti, ki bi bili izpostavljeni takemu raznarodovalnemu pritisku malo narodov je; tu bi našli še plemena prerijskih Indijancev tu so plemena
// nav. 2. os. izraža, da je kaj kje na razpolago: vedno me najdeš doma med peto in šesto uro; metlo najdete za vrati / pog. v tej trgovini najdete vse lahko kupite
// ekspr. tudi zate bi se kaj našlo - 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: najti milost, pomoč, sočutje, tolažbo pri kom; najti rešitev rešiti (se); v kajenju najde užitek uživa
// publ.: članek je našel precej odmeva med bralci o njem so govorili, razpravljali; predlog zakona ni našel soglasja med poslanci vsi se niso strinjali z njim; oba pesnika sta našla mesto v reprezentativni izdaji njuna dela so bila tam objavljena
● ekspr. vedno se najde kdo, ki godrnja vedno kdo izraža nejevoljo, nesoglasje; ekspr. ob tem ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven; ekspr. večjih pijancev ne najdeš ni; vznes. v tujini je našel zadnji dom, grob je umrl; najti isti, skupni jezik, publ. skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. le kaj najde na njem izraža začudenje nad tem, da ji je všeč, da mu je naklonjena; star. v knjigah je našel, da je našo deželo nekoč prekrival led je izvedel, se poučil; preg. lepa beseda lepo mesto najde; preg. kdor išče, najde; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
- nájti se
- 1. knjiž. spoznati svoje bistvo, svoja nagnjenja: na univerzi se je našel in spoznal, kam vodi njegova pot / pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu
- 2. pog. sestati se, sniti se: najdemo se pred kinom / komaj je dvakrat počilo, že smo se vsi našli za skalo
- nájden -a -o: najdene bankovce je vrnil lastniku; muzej hrani najdena okostja / urad za najdene predmete
SSKJ
naklatíti in naklátiti -im, tudi naklátiti -im dov. (ī á; á)
- 1. s klatenjem priti do določene količine česa: naklatiti košaro hrušk, sliv
- 2. slabš. reči, povedati: naklatil jim je vseh mogočih neumnosti
- naklatíti se in naklátiti se, tudi naklátiti se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po potepanju, pohajkovanju: ko se je naklatil po gozdu, je odšel še na polje / dovolj si se že naklatil po svetu
● ekspr. naklatili so se od vseh strani so prišli
SSKJ
naklepáti -klépljem dov., naklêplji naklepljíte; naklêpal (á ẹ́)
- 1. redko sklepati: naklepati koso
- 2. ekspr. reči, povedati: naklepal ji je veliko neumnosti
● ekspr. pošteno ga je naklepal natepel, pretepel; ekspr. koliko kilometrov si naklepal prevozil
SSKJ
naklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. reči, povedati veliko, navadno nepomembnega: kaj vse so ji naklepetale o njem / naklepetati novic o domačih
- naklepetáti se nagovoriti se: dovolj sva se naklepetala
SSKJ
nakvásiti -im dov. (á ā) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: kaj si mu spet nakvasil; nakvasiti neumnosti / nakvasili so jim, da so delo že opravili
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 23
- Naslednja »
Število zadetkov: 448
Dostopnost