zdravníštvo -a s (ȋ)
1. zdravniški poklic: odpovedal se je zdravništvu / doba njegovega zdravništva je bila kratka
2. zdravniki: zdravništvo opozarja na nevarnost epidemije; dolgoletna prizadevanja slovenskega zdravništva
3. knjiž. medicina, zdravstvo: zgodovina slovenskega zdravništva
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
znánost -i ž (á)
1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost išče zakonitosti; financirati, podpirati znanost; metode, odkritja znanosti; ekspr. stoletje znanosti; veje, zgodovina znanosti / doktorat znanosti; filozofija znanosti / ustanoviti svet za znanost in kulturo / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// celota spoznanj te dejavnosti: obvladoval je vso tedanjo znanost
2. navadno s prilastkom dejavnost, ki si prizadeva tako priti do takih spoznanj določenega področja, vidika stvarnosti: vsaka znanost si prizadeva biti eksaktna; mesto družboslovja med znanostmi / agronomske, pedagoške, vojaške znanosti; pedagoška psihologija in druge interdisciplinarne znanosti; literarna, računalniška znanost; mejne znanosti ki segajo na področje drugih samostojnih znanosti; teoretične, uporabne znanosti; znanost o kulturi, prihodnosti; znanost o znanosti / doktor, magister pravne znanosti, pravnih znanosti
// celota spoznanj te dejavnosti: študirati kemijo in druge znanosti
3. lastnost, značilnost znanega: znanost njegovih izjav, pesmi se je po tem dogodku še povečala
4. zastar. znanje: s tem je dokazal svojo znanost / v šoli si pridobiti razne znanosti
● ekspr. črna znanost po ljudskem verovanju čarovništvo
1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost išče zakonitosti; financirati, podpirati znanost; metode, odkritja znanosti; ekspr. stoletje znanosti; veje, zgodovina znanosti / doktorat znanosti; filozofija znanosti / ustanoviti svet za znanost in kulturo / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// celota spoznanj te dejavnosti: obvladoval je vso tedanjo znanost
2. navadno s prilastkom dejavnost, ki si prizadeva tako priti do takih spoznanj določenega področja, vidika stvarnosti: vsaka znanost si prizadeva biti eksaktna; mesto družboslovja med znanostmi / agronomske, pedagoške, vojaške znanosti; pedagoška psihologija in druge interdisciplinarne znanosti; literarna, računalniška znanost; mejne znanosti ki segajo na področje drugih samostojnih znanosti; teoretične, uporabne znanosti; znanost o kulturi, prihodnosti; znanost o znanosti / doktor, magister pravne znanosti, pravnih znanosti
// celota spoznanj te dejavnosti: študirati kemijo in druge znanosti
3. lastnost, značilnost znanega: znanost njegovih izjav, pesmi se je po tem dogodku še povečala
4. zastar. znanje: s tem je dokazal svojo znanost / v šoli si pridobiti razne znanosti
● ekspr. črna znanost po ljudskem verovanju čarovništvo
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
povést -i ž (ẹ̑)
1. lit. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, navadno v prozi: napisati, prebrati povest; zgodovinska povest; povest v verzih; povesti in romani / okvirna povest / povest se dogaja v 18. stoletju
2. daljša zgodba z izmišljenimi sestavinami: ded je rad pripovedoval povesti; njegove lovske povesti sem že vse slišal / povedati komu svojo življenjsko povest zgodbo
3. zastar. zgodovina: zanimati se za povest jezika Slovencev
● ekspr. o kupovanju čevljev je povedal celo povest zelo obširno je pripovedoval o njem; ekspr. to je pa dolga povest o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo
1. lit. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, navadno v prozi: napisati, prebrati povest; zgodovinska povest; povest v verzih; povesti in romani / okvirna povest / povest se dogaja v 18. stoletju
2. daljša zgodba z izmišljenimi sestavinami: ded je rad pripovedoval povesti; njegove lovske povesti sem že vse slišal / povedati komu svojo življenjsko povest zgodbo
3. zastar. zgodovina: zanimati se za povest jezika Slovencev
● ekspr. o kupovanju čevljev je povedal celo povest zelo obširno je pripovedoval o njem; ekspr. to je pa dolga povest o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo
SSKJ²
povéstnica -e ž (ẹ̑) zastar.
1. zgodovina: zanima ga slovanska povestnica / on je živa povestnica domačega kraja
2. zgodovinski kraj, prizorišče: obiskal je povestnico znane bitke
1. zgodovina: zanima ga slovanska povestnica / on je živa povestnica domačega kraja
2. zgodovinski kraj, prizorišče: obiskal je povestnico znane bitke
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 128
Dostopnost