Zadetki iskanja
1. koga/kaj Zazeblo ga je v prste; poud. ~e me, če se spomnim tistih let |Dobim občutek mraza|
2. os., neobč. zazebsti koga/kaj Mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo
1. prostor v šoli, namenjen učiteljskemu zboru: konferenca bo v zbornici; profesor je v zbornici / profesorska, učiteljska zbornica; šolska zbornica
2. navadno s prilastkom javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da ščiti interese svojih članov: odvetniška zbornica; nekdaj notarska zbornica; do 1946 zdravniška zbornica
// do 1962 javnoupravna skupnost ustanov, organizacij s podobno, sorodno dejavnostjo, ustanovljena z namenom, da ščiti strokovne in poslovne interese svojih članic: ustanoviti zbornico; predsednik, tajnik zbornice / kmetijska zbornica; zbornica za obrt in trgovino
♦ ekon. gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti
3. posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo; dom, zbor: seja obeh zbornic / gosposka v stari Avstriji, lordska v Angliji, senatska zbornica v Italiji zgornji dom parlamenta; poslanska zbornica v Angliji spodnji dom parlamenta
4. knjiž. zborovalnica, konferenčna soba: kongresniki se zbirajo v zbornici
narediti (bolj) debelo: mastna hrana zdebeli
- zdebelíti se
postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zdebeli / drevo se je zdebelilo
- zdebeljèn -êna -o:
zdebeljena koža; zdebeljeno telo
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.
Pot sta zdelala (v enem dnevu).
1. delati zdrizasto: kislina zdriza mleko
2. stresati: konj zdriza kožo in opleta z repom / groza, vročina ga zdriza
- zdrízati se
1. postajati zdrizast: mleko se zdriza
2. zdrzovati se: otrok se je zdrizal ob krikih; zdrizati se od groze, žalosti / telo se zdriza v vročici
delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu: zdrzovali so se, ko so to poslušali; zdrzoval se je ob vsakem šumu; zdrzovati se od bolečine, groze; v spanju se pogosto zdrzuje / vse telo se ji je zdrzovalo
- zdrzujóč se -a -e:
zdrzujoč se ob vsakem glasu, je šel previdno naprej; zdrzujoč se obraz
- 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar
- 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjadar
- 2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo
nanašajoč se na zemljo: zemeljski polmer; zemeljska površina; proučevati zemeljsko zgodovino; zemeljsko središče / zemeljski ugrez / zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / zemeljska ožina / raziskovati zemeljske plasti / zemeljski plaz; zemeljska pregrada / ekspr. zemeljske dobrine posvetne, materialne; zemeljska stvarnost; človekova zemeljska usoda / v krščanstvu: zemeljska sreča; nebeško in zemeljsko življenje
● zemeljski orešek nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ekspr. pokojnikove zemeljske ostanke so prepeljali v rojstni kraj mrtvo telo, truplo; knjiž. prizadevati si za mir na vsej zemeljski obli na vsem svetu; vznes. dokončati zemeljsko pot, zemeljsko potovanje umreti; ekspr. moramo zmagati ali pa bomo izginili z zemeljskega površja prenehali biti, obstajati; evfem. rešil se je zemeljske teže umrl je
♦ fiz. zemeljski daljnogled daljnogled, v katerem se s prizmami obrne slika predmeta, da postane pokončna; zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; zemeljska težnost; geogr. zemeljska obla zemlja, zlasti glede na svojo obliko; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine; grad. zemeljska dela dela, s katerimi se del zemeljske površine pripravi za uporabo, zlasti za gradnjo; min. zemeljsko železo železo zemeljskih kamnin; telursko železo; um. zemeljske barve anorganski pigmenti, ki se pripravljajo z mehansko obdelavo določenih obarvanih rudnin
- zêmeljsko tudi zémeljsko prisl.:
na smrt gleda precej zemeljsko; sam.: med branjem je pozabil vse zemeljsko
zêmeljsko -ega tudi zémeljsko -ega [mə] s, pojm. (é; ȇ; ẹ̑) poud. pozabiti na vse ~ |posvetno, materialno|
zêmeljskost -i tudi zémeljskost -i [mə] ž, pojm. (é; ȇ; ẹ̑)
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: zganiti časopis, glasovnico; ruto je skrbno zganila; zganiti list tako, da se lahko vtakne v žep
2. narediti gib, premakniti: zganiti roko; veke so se zganile / telo se mu je zganilo v krču / zganiti z rameni skomigniti / zganiti ustnice v nasmeh nasmehniti se
3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj, stanje: veslo zgane mirno gladino; veter zgane veje / sunkovito je zaprl vrata in zganil val zraka
4. ekspr. povzročiti, da kdo postane dejaven: bližajoča se nevarnost jih je zganila / trudila se je, da bi ga zganila iz otopelosti / sonce je zganilo žive stvari / zganiti komu možgane
5. knjiž. vznemiriti, razvneti: nič več ga ne zgane / ti ukrepi so zganili javno mnenje; pesn. zganiti srce
● ekspr. nikoli ne zgane jezika molči, nič ne reče; ekspr. zanj ne bo nihče zganil mezinca nihče mu ne bo pomagal; ekspr. znova je zganila s pletilkama začela plesti; ekspr. samo s prstom zgane, pa že vse dobi nič se mu ni treba truditi, prizadevati
- zganíti se in zgániti se
1. spremeniti položaj, stanje: sedel je in se ni zganil / otrok v njej se je zganil / gladina se je nenadoma zganila vzvalovila; ekspr. vlak se je znova zganil premaknil
● ekspr. nad poljem se je zganil veter začel pihati
2. ekspr. postati dejaven: strokovnjaki bi se morali že prej zganiti / ob nesreči se je zganila vsa dolina / spomini so se zganili
3. ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni zganil od doma / zganil se je proti vratom
4. knjiž. prikazati se, pojaviti se: rahel smehljaj se mu je zganil na ustnicah / v duši se ji je zganilo že pozabljeno čustvo vzbudilo; v njem se zgane odpor, svarilo
- zgánjen -a -o:
zganjen list; v gube zganjen prtič
1. delati, povzročati, da kaj spreminja položaj, stanje: veter ji zgibava široko krilo; zavese se rahlo zgibavajo / žitna polja so se zgibavala v vetru so valovila
2. premikati del telesa iz enega položaja v drugega: zgibavati noge, roke; telo plesalke se je začelo ognjevito zgibavati / zgibavati z glavo zmajevati; posmihal se mu je in zgibaval z rameni skomigal
1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče, zid; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
♦ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil
- zgrajèn -êna -o
1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
● publ. njegov sošolec je bil zgrajen v socializmu član komunistične partije;
enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo
● evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se je
- zíbati se tudi zibáti se, in zíbati se
1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla
♦ navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi
2. zibajoč se biti, nahajati se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim
- zibáje :
zibaje se oditi, se približati
- zibajóč -a -e:
zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka
- zíban -a -o:
ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki
spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi: zleknil ga je po tleh; zlekniti otroka po trebuščku
// narediti, da je kaj v ležečem položaju, iztegnjeno, zravnano: zlekniti hrbet, telo / ekspr. trudne ude je zleknil po travi / star. zlekniti roke proti čemu iztegniti
- zlékniti se
uleči se z iztegnjenimi udi: zlekniti se na bok, hrbet; zleknil se je na klop, v travo, po postelji; udobno se zlekniti v naslanjač; zlekniti se nazaj, vznak; pren. na trate in parke se je zleknila pomlad
// postati iztegnjen, zravnan: vrat se mu je čudno zleknil / hrib se je zleknil v raven greben polagoma prešel; žival se je zleknila v dolg skok
● ekspr. zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok padel je tako, da je bil ves na tleh
- zléknjen -a -o:
imeti zleknjen križ; zleknjen v naslanjaču je bral; sedela je napol zleknjena na klopi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 69
- 70
- 71
- 72
- 73
- 74
- 75
- Naslednja »