Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zaspán -a -o prid. (á) 
  1. 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan
    // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči
  2. 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan
  3. 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle
    // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona
  4. 4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto
    zaspáno prisl.: zaspano gledati; zaspano se premikati; prim. zaspati
SSKJ
zdelováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. ekspr. izčrpavati, slabiti: bolezen ga zdeluje; mraz, vročina zdeluje človeka; samota, žalost jo zdeluje / hoja v hrib jo zdeluje utruja
  2. 2. ekspr. tepsti, pretepsti: zdeloval ga je po glavi; sošolci so se zdelovali s pestmi
  3. 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: učenec dobro, slabo zdeluje
  4. 4. star. živeti, shajati: z njim težko zdeluje / s takimi dohodki ne more zdelovati / brez pijače bo že zdeloval
    ●     ekspr. neurje zdeluje hiše in ceste uničuje; ekspr. spanec ga zdeluje zelo je zaspan; ekspr. tako je slabotna, da komaj zdeluje hišna dela opravlja; ekspr. v začetku ga je zdelovalo je bil (večkrat) zelo utrujen, izčrpan; ekspr. v časopisu so ga zelo zdelovali negativno ocenjevali, kritizirali; prim. izdelovati
SSKJ
zgréti zgréjem dov., zgrét (ẹ́ ẹ̑) knjiž. segreti: sonce je zgrelo zrak; zgreti vodo / hitra hoja jih je zgrela
SSKJ
zíbav -a -o prid. (í) ki se ziblje: zibava brv / zibava hoja
SSKJ
zlóžen1 -žna -o prid., zlóžnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. položen: vzpenjati se po zložnem bregu; zložna pot, steza / zložno gorovje s položnimi pobočji
    // zložne stopnice / zložen ovinek reke neoster, rahel
  2. 2. zmerno hiter: zložen sprehod; prijetna zložna hoja / stopal je z zložnimi koraki / zložen razvoj
  3. 3. star. udoben, prijeten: zložen naslanjač; zložna kočija / njegova mladost je bila srečna in zložna brez težav
    ●     knjiž. za zložne goste hiša ni primerna udobja vajene, zahtevne; knjiž. zložni turisti so počakali na vzpenjačo neprizadevni, lagodni; redko zložna postelja zložljiva; redko izbrati zložno pot do česa nenaporen način za dosego česa
    zlóžno prisl.: steza se zložno spušča v dolino; popoldne so vozili zložneje
SSKJ
žénski -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je roditvena sposobnost: ženski potomci / ženski rod kake rodovine / ženski spolni organi / otroci ženskega spola / zdaj je v najlepših ženskih letih / ženske bolezni bolezni, ki so v zvezi z značilnostmi ženskega organizma, zlasti z rodili
  2. 2. nanašajoč se na ženske: zaslišal je moški in ženski glas; ženska duševnost; visoka ženska postava / ženski čevlji; ženski klobuk; ženska ročna ura / ženski oddelek v bolnišnici; ženski samostan; ženska šola / žensko dobrodelno društvo; žensko gibanje / ženska revija revija za ženska vprašanja
    // ženski poklic; žensko delo; žensko glasbilo / ekspr. zanima se za ženski spol, ženski svet za ženske
  3. 3. ekspr. ki se pripisuje ženskam: ženska intuicija; ženska občutljivost, opravljivost, potrpežljivost, radovednost, zvijačnost; ženska taktika; postavila mu je tipično žensko vprašanje / to darilo je preveč žensko
    // tak kot pri ženskah: govoriti z ženskim glasom; ženska lepota; mehke ženske poteze obraza; njena hoja je zelo ženska; bila je blaga, vedra, najbolj ženska med vsemi
    ●     sejati na ženski dan v sredo ali soboto; gibanje za žensko emancipacijo za pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; ekspr. delu se pozna ženska roka se pozna, da ga je opravljala, pri njem sodelovala ženska; ekspr. hiši so potrebne pridne ženske roke je potrebna gospodinja; z otroki je šla vedno na žensko stran na levo stran, polovico cerkve; star. ženska vera praznoverje; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ekspr. jok je značilno žensko orožje ženske pogosto skušajo kaj doseči z jokom
    ♦     biol. ženska spolna celica; ženska spolna žleza; bot. ženski cvet cvet, ki ima samo pestiče; ženska rastlina rastlina z ženskimi cveti; kozm. ženski parfum parfum z izrazitim, navadno cvetličnim vonjem; lingv. ženski priimek priimek ob imenu ženskega bitja; ženski spol; beseda pevka je ženska oblika od besede pevec; ženska sklanjatev sklanjatev samostalnikov ženskega spola; lit. ženska cezura cezura za nepoudarjenim zlogom; ženska rima rima, ki obsega dva zloga; muz. ženski zbor zbor, sestavljen iz ženskih glasov
    žénsko prisl.: dolga pričeska deluje zelo žensko; čutiti, govoriti, vesti se po žensko; žensko sanjav pogled; sam.: na njej je bilo nekaj prvinsko ženskega; zastar. zbralo se je veliko moških, ženskih in otrok žensk
SSKJ
živáhen -hna -o prid., živáhnejši (á) 
  1. 1. ki se lahkotno in veliko giblje: živahni mladiči; živahni otroci / jezdil je na živahnem konju / živahne oči / ekspr. živahne snežinke
  2. 2. ki ima veliko življenjske moči in jo kaže v delovanju, govorjenju, mišljenju: živahen, sproščen človek; kljub starosti je še živahen / živahen kolektiv, razred / živahna domišljija
    // ki izraža, kaže, da ima osebek veliko življenjske moči: živahna hoja, kretnja / dekle živahnega vedenja
  3. 3. ekspr. na katerem je veliko gibajočih se ljudi, premikajočih se vozil: živahen trg; živahna ulica / ob tej uri je promet zelo živahen
    // v katerem se veliko dogaja: lokal je živahno zbirališče študentov / gospodarsko živahno mesto
  4. 4. ekspr. v katerem si različne stvari hitro sledijo: živahen pogovor; živahna tekma; živahno društveno življenje / živahen ritem; živahna skladba
  5. 5. ekspr. na katerem je veliko raznovrstnih stvari: živahna slika / krilo z živahnim vzorcem
    ●     živahne barve svetle, zlasti tople
  6. 6. publ. zelo dejaven, delujoč: v tem času so bili vohuni živahni / živahno potresno območje
  7. 7. publ. velik, pogost: živahno povpraševanje po izdelkih / dotok inteligence je bil živahen
    živáhno prisl.: živahno gledati, hoditi / v povedni rabi v obednici je bilo živahno
SSKJ
žúren -rna -o prid. (ū) zastar. hiter, uren: žurna hoja
    žúrno prisl.: žurno delati
Število zadetkov: 148