Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
zahtéva -e ž
1.
odločno izraženo mnenje, da se kaj dobi, naredipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. terjatev, star. zahtevanje, redk. zahtevek
2.
s prilastkom kar kaj zahteva, določa, narekuje zaradi določenih svojih lastnosti, značilnosti
SINONIMI:
knj.izroč. imperativ, knj.izroč. postulat, knj.izroč. pretenzija, ekspr. zapoved
SSKJ²
zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í)
1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna
    zanesljívo prisl.:
    počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo
    ●     ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve
Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

SSKJ²
zasektášiti -im dov. (á ȃ)
nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: zasektašil je, čeprav je politična usmeritev jasna
Terminološka
Zaviralci imunskih kontrolnih točk
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin immune checkpoint inhibitors , ki označuje vrsto zdravil za raka, ki spodbudijo imunski sistem organizma, da se sam spopade z rakavimi celicami. V literaturi se pojavljata termina zaviralci imunskih stikal in zaviralci kontrolnih točk imunskega odziva . Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Celotno geslo Sinonimni
zgrádba -e ž
s prilastkom razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česapojmovnik
SINONIMI:
kompozicija, konstrukcija, sestava, struktura, strukturiranost, zgrajenost, knj.izroč. faktura, knj.izroč. gradnja, knj.izroč. grajenost, knj.izroč. koncepcija, knj.izroč. koncept, knj.izroč. organizem, knj.izroč. sestavnost, knj.izroč. tektonika, knj.izroč. ustroj, knj.izroč. ustrojstvo, knj.izroč. zgradnja, knj.izroč. zgraja, knj.izroč. zlog2
GLEJ ŠE SINONIM: gradnja, stavba
GLEJ ŠE: konstitucija, stavba
Pravopis
zjásniti -im in zjasníti -ím dov. -i -ite in zjásni -íte; -il -ila in zjásnil -íla, -it in -ít/-ìt, zjásnjen -a in zjasnjèn -êna; zjásnjenje in zjasnjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj neobč. ~ svoje razmerje do dela; redk. ~ skrivnost razjasniti; redk. zjasniti komu kaj ~ pomočniku navodila pojasniti
zjásniti se -im se in zjasníti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) poud. Misel se je zjasnila |postala jasna, razumljiva|; s smiselnim osebkom zjasniti se komu Zjasnilo se mu je, kaj hočejo |spoznal, razumel je|
SSKJ²
zôra in zóra -e ž (ó; ọ̑)
jasna svetloba na nebu pred sončnim vzhodom: zora svetli nebo; zunaj je že vstala zora; jutranja zora; pesn. mlada zora
// čas ob sončnem vzhodu: bliža se zora; knjiž. napočila je zora / pri označevanju časovnosti: bedeti do zore; ptice so začele peti ob zori; vstati pred zoro
● ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. plesali so do bele zore vso noč, do jutra
Celotno geslo Frazemi
žèp Frazemi s sestavino žèp:
biti brez fícka [v žêpu], brez belíča [v žêpu], délati za svój žèp, delováti za svój žèp, držáti fíge v žêpu, držáti fígo v žêpu, držáti rôke v žêpih, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, [globôko] poséči v žèp, [globôko] séči v žèp, hodíti okóli ríti v žèp, iméti káčo v žêpu, iméti lúknjo v žêpu, iméti póln žèp [denárja], iméti pólne žêpe [denárja], íti okóli ríti v žèp, íti z lévo rôko v désni žêp, káča [je] v žêpu, napólniti si žêpe, okoli ríti v žèp, ostáti brez belíča [v žêpu], ostáti brez fícka [v žêpu], plačáti iz svôjega žêpa, poséči v žèp, poznáti kóga/kàj kot svój žèp, príti okóli ríti v žèp, s káčo v žêpu, skrbéti [samó] za svój žèp, stískati fíge v žêpu, stískati fígo v žêpu, tiščáti fíge v žêpu, tiščáti fígo v žêpu, udárec po žêpu, udáriti kóga po žêpu, z lúknjo v žêpu
Število zadetkov: 149