Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut]
    desertno vino, aromatizirano z zelišči in okrepljeno z vinskim žganjem, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno vino’ < ‛pelin’ - več ...
SSKJ²
vínski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na vino: vinski pridelek / vinski madež; vinska omama / vinski duh / vinski kis; vinsko žganje / vinska omaka / vinski kozarec; vinska klet / vinski trgovci / vinski okoliš; vinske gorice / vinski list seznam vin, ki se dobijo v določenem gostinskem lokalu; vinski mošt grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži; vinski sejem; pog. vinska kapljica vino; vinske sorte grozdja sorte grozdja, ki so primerne za predelavo v vino; vinska trta kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina / vinska kraljica ženska, izbrana za najboljšo na tekmovanju s področja vinogradništva, vinarstva in vinske kulture
// vinoroden, vinogradniški: vinski griči, kraji
// ekspr. pivski1: vinski tovariš; vinska družba
● šalj. vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; star. vinske mušice vinski bratci
2. ekspr. vinjen, opit: vinski človek; biti malo, precej, ves vinski / vprašati z vinskim glasom
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinska kislina kislina, ki je zlasti v grozdnem soku; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; biol. vinske kvasovke kvasovke, ki povzročajo spremembo mošta v vino; bot. vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; gastr. vinsko zelje rdeče zelje, dušeno z dodatkom vina in naribanih jabolk; tur. vinska cesta turistično urejena cesta skozi vinorodne kraje, ob kateri so vinotoči; zool. vinske mušice mušice, katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila
    vínsko prisl.:
    vinsko govoriti; vinsko rdeč modrikasto temno rdeč
SSKJ²
vodén3 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki ima, vsebuje veliko vode: zgodnje češnje so vodene / voden sneg mehek, topeč se
2. ki je zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti manj kvaliteten, nekvaliteten: vodena juha, omaka; vodeno mleko, vino
// ki je svetle, neizrazite barve: starka je imela vodene oči / nebo svetlo modre, vodene barve
// ekspr. vsebinsko prazen: pogovor je postajal vedno bolj voden
♦ gozd. vodeni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva; bohotivka; med. vodeni mehurček mehurček, napolnjen s serozno tekočino; um. vodena barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil
    vodéno prisl.:
    vodeno modre oči; vodeno orisani značaji
SSKJ²
vodénast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben vodi: vodenast izcedek / vodenasta omaka redka, vodena
Pravopis
vodénast -a -o (ẹ̑) ~ izcedek; redk. ~a omaka vodena, redka
Celotno geslo eSSKJ
zbrínc zbrínca samostalnik moškega spola [zbrínc]
    zelo trd sir iz kravjega mleka z lomljivo sredico in rumeno rjavkasto skorjo, po izvoru iz Švice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Sbrinz, verjetno po švicarskem kraju Brienz
SSKJ²
zgóščati -am nedov. (ọ́)
delati (bolj) gosto: zgoščati jedi / zgoščati mrežo
♦ fiz. zgoščati plin manjšati mu prostornino zaradi večanja tlaka
    zgóščati se 
    1. postajati (bolj) gost: omaka se je začela zgoščati / megla se je zgoščala v roso / dim se je vse bolj zgoščal / krči so se zgoščali
    ●     knjiž. delo se zgošča v oddelku za prvo pomoč največ dela je v oddelku za prvo pomoč
    2. knjiž. postajati bolj intenziven: tišina se zgošča / slutnje so se zgoščale v gotovost
    zgoščajóč -a -e:
    zgoščajoča se snov
Pravopis
zgóščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zgóščanje (ọ́) kaj ~ jedi
zgóščati se -am se (ọ́) Omaka se je začela zgoščati; zgoščati se v kaj Megla se ~a v roso
SSKJ²
zgoščeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati (bolj) gosto: zgoščevati preredko malto
// teh. odstranjevati iz snovi večji del tekočine: zgoščevati raztopine / zgoščevati tekoče gorivo
2. ekspr. delati, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: zgoščevati vrstice / zgoščevati besedilo
    zgoščeváti se 
    1. postajati (bolj) gost: omaka se je zgoščevala / para se zgoščuje v kapljice / megla se je začela zgoščevati; ekspr. mrak se je zgoščeval v temo / promet v mestih se vedno bolj zgoščuje
    2. knjiž. postajati bolj intenziven: tišina v prostoru se je vse bolj zgoščevala
    zgoščujóč -a -e:
    zgoščujoči se mrak je prehajal v noč
SSKJ²
zós -a m (ọ̑)
1. nižje pog. omaka: paradižnikov, vinski zos
2. nizko neprijeten, zapleten položaj: potegniti koga iz zosa; zaiti v velik zos
Pravopis
zós -a m, snov. (ọ̑) neknj. ljud. omaka
Celotno geslo Frazemi
zós Frazemi s sestavino zós:
bíti v zósu, pásti v zós, potúnkati kóga v zós, skúhati zós, správiti kóga v zós, znájti se v zósu
Celotno geslo Kostelski
zos ► ˈzọːs -a m
Celotno geslo Etimološki
žọ̑nta -e ž
Število zadetkov: 154