Zadetki iskanja
Svetokriški
svetinja -e ž svetinja: tajſtu truplu je ena velika ſvetinya im. ed. ǀ taiſto Svetinio tož. ed. vſakateri Angel je hotel dotekniti ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine tož. mn., inu Roshenkranze na oknu obejſsi ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tož. mn. tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi meſtu
Svetokriški
svetiti -im nedov. svetiti: je bil … sapovedal … Sonzi, inu luni de mu imaio ſvetiti nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti 3. ed., ali ſama ſebe szera ǀ en gorezh steber, kateri je pred nimy shal, inu ponozhi ym je ſvetil del. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu del. ed. s, kakor ſizer je njegova navada ǀ v'Nebeſsih danaſs nar lepshi tu rumenu ſonze bo ſvejtilu del. ed. s svetiti se svetiti se: potle ſo sazheli ſe ſvètiti nedol., kakor te ſveſde s'kusi nyh zhednoſti ǀ ſe ſveti 3. ed. kakor tu ſonze v' mej ſvesdami ǀ zhednoſt S. Antona ſe taku ſizer ſvèti 3. ed., kakor tu rumenu ſonze ǀ letu ſe taku napolni ognia, de ſe ſveitj 3. ed., greie, inu pezhe kakor ogin ǀ My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh, de ſe sfeiti 3. ed., kakor ſonze ǀ kateri ſe ſvetè 3. mn. kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ vſelej ſe je sfetil del. ed. m kakor enu sfetlu ſonze ǀ telu ſe bo ſvitilu del. ed. s, kakor tu rumenu ſonzhe ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti de lepu ſe je ſvetila del. ed. ž ǀ koku je ſvètila del. ed. ž ǀ ſvejsda je Gospodizhni Clari naprej ſvejtila del. ed. ž ǀ kakor tu rumenu Sonze ſe je ſvetilu del. ed. s ǀ prelepù S: oblizhe, kateru ſe je ſvètilu del. ed. s, kakor tu rumenu ſonze ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile del. mn. ž kakor try Sonze ǀ ozhy ſe bodo ſvitele del. mn. ž, kakor duej ſvejsdi
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
Timoteus -a/-eja m osebno lastno ime Timotej: Jeſt ſpim, inu dremam, moj General Timotheus im. ed. pak zhuje, inu vahta ǀ Timotheus im. ed. Citrar s' ſvojo Citro je potalashil ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga Alexandra ǀ Timotheus im. ed. Presbyter, pravi ǀ Timotheus im. ed. Maſhnik, kateri v'prizho per tej Sodbi ſe je nashal ǀ berem od Alexandra Macedonskiga krajla … je lubil ſvojga Generala Timotheusa tož. ed. ǀ en Angel na mejſti Arzata je arznoval Timothea tož. ed. 1. Timótej, gr. Τιμόϑεος, vojaški poveljnik Aleksandra Velikega 2. Neki godec 3. Neki duhovnik
Svetokriški
tinta -e ž tinta: na lete beſſede prezei zherna kakor tinta im. ed. rata ǀ ſe nenajde tinte rod. ed., inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni matteri ǀ neſte gobe katere vſo tinto tož. ed. vſebe potegneio ǀ Angel je s'slatimi pushtobi piſſal, tiga drusiga Miniha s'ſrebernimi pushtobi, eniga drusiga s'tinto or. ed. ← nem. Tinte ← srlat. (aqua) tincta ‛obarvana (voda)’
Svetokriški
Tobija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Tobija: Tobias im. ed. de ſi lih mei temi nevernimi greshniki je prebival, vener sapuvidi boshje je dershal ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias im. ed., inu njegova Neueſta Sarra s' pravem upajniam ǀ kakor pravi Tobia im. ed. ǀ kakor S. Piſſmu od Tobia rod. ed. govorj ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga Tobiaſa rod. ed. ǀ Angel Raphael Tobiu daj. ed. je bil povedal ǀ Jeſt bom njega perglihal timu vsmilenimu Tabiasu daj. ed. ǀ Archangel Raphael je timu mladimu Tobiaſu daj. ed. djal ǀ kakor Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu, inu mladimu Tobioſu daj. ed. ǀ Angeli ſo bily obranili Tobia tož. ed., de riba nej bila njega posherla ǀ Raphael Archangel pak ie bil posdravil Tobia tož. ed. ǀ Kadar ſo tiga slepiga Tobiasa tož. ed. troshtali ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu, njega dobruto v'Tobiasu mest. ed. ǀ s' Tobiam or. ed. sheli raishi mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Se nenajdeo vezh Tabiaſi im. mn. 1. Tobíja Starêjši, lat. V Tobias, glavna oseba Tobijeve knjige (SP Tob 1,1) 2. Tobíja Mlájši, sin prvega (SP Tob 1,9)
Prekmurski
tráh tudi trák -a m trak, žarek: Oblácsni je trák na nébi AIP 1876, br. 2, 7; Ki vise szuncsevnoga tráha Prebivajôcs KAJ 1848, 7; I z-miloga szunca tráha Z-tê 'zivém KAJ 1870, 11; I angel vu szunca tráhi KAJ 1848; ſzuncze Gde ſzo tvoji tráki KŠ 1754, 250; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi i trákov hicza KŠ 1754, 261; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi i trákov hicza BKM 1789, 281; pren. Li ténki trák dike nyegove Nam szvêti KAJ 1848, 8; nego püſzti trák tvoje ſzvetloſzti vu mojo düſo KMK 1780, 105; Nyega zvisáva V-nemrtelnoszti tráhi KAJ 1848, 113; Szvéti Düh Boug! oszijaj nász z-trákmi tvoje miloszti KOJ 1845, 123
Svetokriški
trije tri štev. trije: trye im. mn. m ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti ǀ V'tem mejſti Bononia trije im. mn. m purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna imeli ǀ trje im. mn. m Studenti ſo vkupaj veni poſteli leshali ǀ katere oblaſt inu muzh ſo ſpoſnali ty terje im. mn. m krajli ǀ noter prideio try im. mn. m strashni hudizhi ǀ letij trij im. mn. m s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ lete try im. mn. ž Perſone ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ koku tu more biti de je en ſam Bug, inu vener ſo Trij im. mn. ž Pershone ǀ try im. mn. s leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij im. mn. s sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ suetust unijh treh rod. mn. mladenizhu ǀ NA SVETIH TRYEH rod. mn. KRAILOV DAN ǀ folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt, katera trem daj. mn. pershonam shkodi ǀ try tož. mn. m zegle pod glavo mu deneio ǀ ſe taku opijesh de trij tož. mn. m dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ vſak dan mu imaio try tož. mn. ž shpishe poſlati ǀ taku trij tož. mn. ž S. Maſhe ſporedaj shlishi ǀ Indianarij try tož. mn. s cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio ǀ trij tož. mn. s cella lejta je leshala, inu martro tega poroda terpela ǀ zhestrij +tož. mn. s cela leta li ene ſame caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ v' teh tryeh mest. mn. vishah ſe pohujshaine da ǀ v' treh mest. mn. vishah po uſot ſe najde ǀ v' tréh mest. mn. zerkuah ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH mest. mn. KRAILIH ǀ v'treh mest. mn. vishah ǀ oblubio v'trjeh mest. mn. dneih dellu ſturiti ǀ ta Angel mu ſe je bil perkasal s'tremi or. mn. shibamy ǀ S' temy Tremy or. mn. shtrajfingi G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ mati s'tremij or. mn. hzheramy ie v'hishi bila
Svetokriški
trkati -am nedov. 1. trkati: je bil sazhel mozhnu terkat nedol., inu grosovitu shraiat ǀ poidi tedaj v' to drugo hisho tarkat namen. ǀ sakaj Ti Nebeski shenin zhakash, na urata tarkash 2. ed. ǀ Nebeski shenin tarka 3. ed. na tvoje ſerze ǀ terka 3. ed., proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ kadar yh is pezhi vſameio, terkaio 3. mn. na Lonz, zhe lep glaſs ad ſebe da ǀ Chriſtus je terkal del. ed. m na ſerze S. Petra ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal del. ed. m ǀ Kateri ſo naprej shli ſo terKali del. mn. m, inu djali ǀ ſabſtoin ſo terkale del. mn. ž ǀ de ſi lih ſo tarkale del. mn. ž, inu proſſile vener ym nej hotel odprejti 2. tolči: ſpet s' nogo terka 3. ed. ta Angel, tu truplu ſe v' semlo vdere ǀ vidish te ſerdite noge Boshje, katere po ſemli s'ſerda terkajo 3. mn.
Pleteršnik
tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
troštati -am nedov. tolažiti: takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se: troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati: Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’
Svetokriški
ubraniti dov. ubraniti: gdu bode tebe mogal vubranit nedol. ǀ Sam Angel je bil sadoſti vbranit nedol. vſem ludem celliga ſveita ubraniti se ubraniti se: koku ti ſama ſe bosh mogla ubranit nedol. ǀ Sakaj G. Bogu obednſe nemore ubranit nedol. ǀ njemu vbranit nedol. ſe nemorio ǀ De ſe bò tajſtom ubranil del. ed. m ǀ bi ſe bil teshku ubranil del. ed. m
Svetokriški
Urbevetana -e ž osebno lastno ime iz Orvieta: Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni Vrbevetani daj. ed. (III, 500) Srlat. pridevnik imena škofijskega mesta v osrednji Italiji Orvieto je Urbevetanus.
Svetokriški
Urijel -a m osebno lastno ime Urijel: Se samore perglihat Angelu Vrielu daj. ed. (III, 191) Úrijel, angel, ki ga omenja apokrifna Knjiga o Enohu.
Svetokriški
Vandergesilus -a m osebno lastno ime Vandregezil: na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu daj. ed. (III, 500) Sv. Vandregézil (pribl. 600–668), prvi opat v Fontanelli
Pleteršnik
vȃrih, m. der Hüter, der Beschützer; angel varih, der Schutzengel; — der Vormund: ("tako se govori poleg "varh", in tako pišejo starejši pisatelji; prim. ženih", Škrab. [Cv.]).
Svetokriški
varih -a m varuh: Se shtima, inu lubi en suest Varih im. ed. ǀ Angel Varjh im. ed. bo djal ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela variha rod. ed. shlishat ǀ lete reſnize imamo ta pervi Exempel na Naſhimu S. Pomozhniku, inu Varihu daj. ed. S. Stephanu ǀ ym oblubi eniga Angela ſa Variha tož. ed. dati ǀ vſakatiri zhlovek bi mogal deſſet Angelou sa Varihe tož. mn. imeti ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze Variche tož. mn. ǀ s Angely Varihi or. mn. shalujeio
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 179
Dostopnost