Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).
Zadetki iskanja
V mojem krogu je trenutno vse pogosteje uporabljena beseda baner, ki je v izvirniku angleški banner in tudi pomensko jo uporabljajo za iste zadeve. Gre za oblikovalske izdelke, ki se lahko kot vstavki dodajajo v dopise, na plakate, tudi zastava bi lahko imela takšno podobo. Besede iz prevoda nekako nekako ne sedejo v uho: zastava, znak, simbol. Bi se našla še kakšna?
Zanima me, ali je med angleškim kavbojskim vzklikom yeehaw (in podobnimi ustreznicami v drugih jezikih) ter slovenskim vzklikom jiha ali ija, ki naj bi spodbujal konja k delu, kakšna povezava. Za kako staro besedo pravzaprav gre in kje ima svoj izvor?
Magistrirala sem na temo o vplivu čuječnosti na trajnostno vodenje. Angleški izraz za čuječnost je mindfulness. Ugotovila sem, da velika večina tega izraza ne pozna in tudi ne ve, kaj sploh čuječnost je. SSKJ govori o pozornosti. Na to temo pripravljam znanstvene članke in želela bi se izogniti napačni rabi izraza čuječnost, čeprav se izraz že uporablja v poljudni in strokovni literaturi. Nekaj kolegov me prepričuje, da čuječnost ne zajema bistva (v povezavi s trajnostnim vodenjem) in je predlagalo, da najdemo ustrezen prevod za mindfulness, ker da čuječnost to vsekakor ni. Predlagali so izraz polnoumnost. Zelo bi bila vesela vaše strokovne pomoči glede ustreznice za mindfulness.
Imam vprašanje glede prevajanja angleške besede addictive. To bi lahko ubesedili kot nekaj, kar povzroča odvisnost/zasvojenost. Zanima pa me, ali v slovenščini obstaja kak ustaljen enobesedni izraz za to besedo. Namreč v korpusih sem zasledil največ zadetkov za zasvojljiv, tudi zasvajajoč in zasvajujoč, v SSKJ-ju pa teh izrazov ni, zato me zanima, če je karkoli od tega sprejemljivo, ali morda obstaja še kakšna druga beseda?
V pravopisu me vedno znova preseneti prepoved rabe besed Anglosaksonec in anglosaksonski, ki je v praksi zelo pogosta. Če prav razumem, v starejših pravopisih ta prepoved ni veljala. Zanima me, ali je res (in kako) utemeljena in ali je res stroga/dokončna/neomajna?
Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?
Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?
Recimo:
- Arja vas
Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas
Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »