Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
prigòd, -gǫ́da, m. die Begebenheit, der Vorfall, Cig., Cig. (T.); dosti se ve žalostnih prigodov, Guts. (Res.); — prígod, Valj. (Rad).
Vorenc
pripovest ž, F6, adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain govorjenîe; increbruit res proverbio, letá reizh je k'eni pripuviſti pérſhla; parabula, -ae, pergliha, pripuviſt; proverbium, pripuviſt; rhitmus, -mi, en raim, ali pripuviſt; sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt
Pleteršnik
razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).
Pleteršnik
razmísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) überlegen, erwägen, Cig., Jan.; dobro r. kaj, Guts. (Res.); — 2) r. se, seine Gedanken auf andere Gegenstände lenken, sich zerstreuen; r. se in najti tolažbe, Jurč.; — razmišljen, zerstreut.
Pleteršnik
razodẹ́tje, n. die Offenbarung; bukve skrivnega razodetja, Guts. (Res.) i. dr.
Pleteršnik
razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.-Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.
Celotno geslo Pohlin
reč [rẹ̑č] samostalnik ženskega spola
  1. stvar
  2. beseda
Vorenc
reč ž, F273, adduplicare, topelt, ali v'dvei gubi ſturiti, dvei rizhi v'kupai poſtaviti; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; aspirare, perdihati, tudi ẛheléti k'eni rizhei priti; callens, kateri eno reizh dobru ẛná; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; increbruit res proverbio, letá reizh je k'eni pripuviſti pérſhla; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; inolevit, ſe je vṡhè perraſlu, tú je vṡhè ſtara reizh; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interpolatrix, brangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kaj ſturiti; pensitata res, ena reizh dobru premiſhlena; peroratio, enu lipú naprei govorjenîe, od ene ali druge rizhy; quae âb re ſunt, kar ne ſliſhi k'leti reizhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: reč ž, falsum, -si, opazhna rezh. Verant. [35: Falsus,a,m, Falsch, Nepraw opacsă; rezh Verant. nima]
Pleteršnik
rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).
Prekmurski
réjsan tudi résan prisl. res, zares: Valóban; rejszan, zaisztino KOJ 1833, 181; Nacſi ka bi csinili ti okrſztseni nad mrtvimi, csi bi rejſzan ti mrtvi gori ne ſztanoli KŠ 1771, 523; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Rejszan sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Ludvik Czaszar rejszan za nyé volo z-Vogrinami boj zacsne KOJ 1848, 8; valóban (rêszan) AIN 1876, 64; ali záto szta nepresztrano delala, tak da bi rejszan tkala AI 1875, br. 1, 7
Pleteršnik
rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.
Pleteršnik
rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.-Mik.).
Celotno geslo Pohlin
res [rẹ̑s] členek

izraža soglasje, podkrepitev; res; zares; vsekakor

Vorenc
res prisl., F6, confutare, previṡhati, reṡvrézhi, previṡhati de nei reiṡ, reṡgovoriti; quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti; quinimo, já kakupak, já reiṡ; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati de nei reiṡ, preprizhati; refellere, ṡviṡhati de eniga govorjenîe nei reiṡ; refutatio, ṡavershenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe; prim. za res 
Svetokriški
res prisl. res: nej rejſs kar v'shulah ste shlishali ǀ Je reis de en velik faratar je bil Saul ǀ nej li rejss de greh je en shkodlivi ogin ǀ Je rejſſ de G. Bug vſe dushe ſtuari ǀ Je reiſſ, de je bil v'mory konez vſel ǀ nej li reiſs de naſh lubi Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash ǀ Je rejſ de erbszhina je li dobruta, inu gnada tiga Ozheta ǀ Vidite Nem. Nem. de je rèſs ǀ Aku tedaj je letu rèiſs ǀ Ie reijſs de zhuden je bil vni majhini glash ǀ Je reſs de je bulshi biti mosh, kakor shena na tem ſvejtu ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani Poeti pravio ǀ Nei li res de ti ſi norz ǀ je reish, de Shene veliku vekshi revam só podvarshene, kokar Moshe ǀ Je rejſhc de Philoſophi ſo djali, de Svesde, inu nebu ſo Gospodar ta ſemle ǀ je rejſde on je dober meni, inu she bulshi ſim jest njemu
Besedje16
res1 sam. m ♦ P: 2 (*P 1563, ZK 1595)
Besedje16
res2 [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje16
res3 povdk. ♦ P: 13 (TT 1557, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595)
Besedje16
res4 čl. ♦ P: 18 (KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Vorenc
res... prim. raz... 
Število zadetkov: 218