Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
Pleteršnik
zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
Prekmurski
zaróčni -a -o prid. zaročen: Pri hi'znoj zarôcsnoj dácsi eto bode AI 1875, br. 2, 6; ár drüge zarocsni prsztan kak tvojga, moja rôka ne de noszla AIP 1876, br. 5, 6
Pleteršnik
zaròk, -rǫ́ka, m. 1) accordierte Arbeit, C.; — 2) pl. zaroki, das Eheverlöbnis, die Verlobung, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan., C.; k zarokom iti, Npes.-Vraz; v zarokih biti, verlobt sein, Z.; im Bräutigams-, Brautstande sein (od zaročkov do poroke), vzhŠt.-SlN.; das Verlobungsmahl, vzhŠt.
Pleteršnik
zlatoròk, -rǫ́ka, adj. goldhändig, Cig.
Svetokriški
zob -a m zob: zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe
Pleteršnik
zròk 1., -rǫ́ka, m. 1) die Frist, die Verfallszeit, V.-Cig.; — z. si dati, übereinkommen, C.; (stsl. sъrokъ); — 2) na z. hoditi, zu den Berathungen gehen, Kamnik-M.; — 3) z. si dati, sich begrüßen, Fr.-C.; (prim. srok).
Pleteršnik
zròk 2., -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Meg., Guts., Mur., Mik.; za tega zroka voljo, ogr.; — pogl. vzrok.
Pleteršnik
žúljast, adj. schwielicht, Cig.; — voll Schwielen, Z.; žuljasta roka, C.
Število zadetkov: 149