Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zahinávčiti -im dov. (ā ȃ) hinavsko reči: kako je to dobro, je zahinavčila
SSKJ
zakónec -nca m (ọ̄) oseba v odnosu do osebe, s katero je v zakonski zvezi: zakonca se dobro razumeta; prevarani zakonec
SSKJ
zarêči -rêčem dov., tudi zarekó; zarêci zarecíte; zarékel zarêkla (é) po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti: zna zareči kačji pik
// z besedami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: pri rojstvu mu je zarekla / ni je mogel pozabiti, zarekla mu je
    zarêči se 
    1. 1. nehote reči, kar se ne namerava: zarekel se je in mu izdal skrivnost; v naglici se mu je zareklo
      // pomotoma reči kako besedo namesto druge: govoril je gladko, samo enkrat se mu je zareklo; oprostite, zareklo se mi je
    2. 2. ekspr. odločno izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zarekel se je, da jo bo dobil; zarekel se je, da jim ne bo povedal
      ●       ekspr. danes so se vsi zarekli proti meni mi nasprotujejo, me onemogočajo
    zarečèn -êna -o: zarečena živina
    ●     zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti
SSKJ
zatikáč -a m (á) zatikalo: zatikač še dobro drži
SSKJ
zímiti -im nedov. (ī ȋ) knjiž. preživljati zimo; prezimovati: dežela, kjer zimijo lastovke; pripraviti rastline, da lahko dobro zimijo
SSKJ
zoperstávljati -am [pər] nedov. (á) knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu: zoperstavljati dobro in zlo; enim trditvam zoperstavljati druge
    zoperstávljati se upirati se: aretirani se ni zoperstavljal / zoperstavljati se nasilju
SSKJ
žgánec -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi
// ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom
● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed
SSKJ
alumínij -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
SSKJ
báker -kra m (á) težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra
♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
// pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra
SSKJ
bistroók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb
// ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle
SSKJ
bistrovíden -dna -o prid. (í ī) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož
SSKJ
bonviván in bonvivánt -a [-an] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec: rafiniran bonvivan
SSKJ
človéčiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi
SSKJ
dobréti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os., star. prijati, dobro deti: gorski zrak mu dobri
SSKJ
dobrohôten -tna -o prid. (ó ō) ki hoče, želi dobro: mož je zelo dobrohoten / zahvaliti se za dobrohoten opomin; dobrohotne besede / spregovoriti z dobrohotnim glasom
    dobrohôtno prisl.: gleda ga malo karajoče, vendar dobrohotno; dobrohotno se ji smeje
SSKJ
dobromíseln -a -o [səl] prid. (ȋ) knjiž. ki dobro, pošteno misli: dobromiselni ljudje tega niso mogli verjeti
SSKJ
dobropís -a m (ȋ) fin. knjiženje v dobro: dobropis na kontu dolžnika
// obvestilo o takem knjiženju
SSKJ
dobrožívec -vca m (ȋ) kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi: mož velja za dobroživca; lahkomiseln, zavaljen dobroživec
SSKJ
dobrožívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) dobro, uživaško, brezskrbno živi: dekle je prava dobroživka
SSKJ
domišljàv -áva -o prid. (ȁ á) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi: domišljav človek; dekle je domišljavo / bila je domišljava zaradi svoje lepote, redko na svojo lepoto / domišljavo vedenje
Število zadetkov: 1657