Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
vžę́łčən, -čna, adj. selten, Guts., Jan., Guts. (Res.); — prim. želčen.
Pleteršnik
zȃd, adv. 1) = zadi, hinten, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) = nazaj, C., Guts. (Res.), Npes.-Schein.
Pleteršnik
zadosę́či, -sę́žem, vb. pf. = doseči, erlangen, Guts. (Res.).
Pleteršnik
zamŕzanje, n. der Widerwille: brez zamrzanja, Guts. (Res.).
Pleteršnik
zamŕzati, -am, vb. impf. ad zamrzeti; Abscheu erregen, missfallen: Bogu to zamrza, Guts. (Res.)-Mik.
Pleteršnik
zamrzljìv, -íva, adj. 1) widerwärtig, verhasst, C., Z.; tako zamrzljiv je pred Bogom vsak mali greh, Guts. (Res.); — 2) empfindlich, C.; verdrießlich, Z.
Pleteršnik
zapopàd, -páda, m. der Inbegriff: kratek z., Guts. (Res.).
Pleteršnik
zaprisę̑ga, f. 1) die Beeidigung, Cig., Jan.; — 2) = prisega, der Schwur: krivična z., Guts. (Res.).
Pleteršnik
zavę́čati 2., -ím, vb. pf. = zakričati, aufschreien, V.-Cig., Gor.; ni res! zaveči poprejšnja, Ravn.; dete je zavečalo, Jurč.
Pleteršnik
zaznámenovati, -ujem, I. vb. pf. mit einem Zeichen versehen, bezeichnen; zaznamenovan, bezeichnet, Dalm.; na rokah sem te zaznamenoval, Guts. (Res.); — domisli me, da ga bom slabo zaznamenoval (anschwärzen), Jurč.; (govori se nav. skrčena oblika: zaznámvati); — II. zaznamenováti, -ȗjem, vb. impf. = zaznamenjevati, nk.
Pleteršnik
zdvojíti, -ím, vb. pf. verzweifeln, Meg., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Guts. (Res.), nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr. (Mik.).
Pleteršnik
zvečę̑ra, adv. = zvečer, C., Guts. (Res.); (zvéčera), Rez.-Baud.
Pleteršnik
zvezílọ, n. = vezilo, das Band, Kremp.-C.; — die Fessel, Guts. (Res.).
Pleteršnik
žę́łčən, -čna, adj. 1) begehrlich, begierig, Mik.; (željčen), Cig., Jan.; ž. biti koga, česa, sich nach jemandem, etwas sehnen, KrGora-DSv.; — 2) erwünscht, C., Guts. (Res.); — appetitlich: želčna jed, KrGora-DSv.; — interessant: nekaj želčnega, vzhŠt.; — selten, Z.
Pleteršnik
ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)-Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; (nam. ženitvovanski).
Pleteršnik
žlę̑prnica, f. = žlafrnica, Guts. (Res.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
hlakét -a m laket: Réſ; hlakét KOJ 1833, 170
Prekmurski
nerésan prisl. ni res: 5. Pitajocsi .. nerêszan? AIN 1876, 66
Prekmurski
réjsan tudi résan prisl. res, zares: Valóban; rejszan, zaisztino KOJ 1833, 181; Nacſi ka bi csinili ti okrſztseni nad mrtvimi, csi bi rejſzan ti mrtvi gori ne ſztanoli KŠ 1771, 523; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Rejszan sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Ludvik Czaszar rejszan za nyé volo z-Vogrinami boj zacsne KOJ 1848, 8; valóban (rêszan) AIN 1876, 64; ali záto szta nepresztrano delala, tak da bi rejszan tkala AI 1875, br. 1, 7

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
abecedikarski [abecedȋkarski] pridevnik

abecedarski

Število zadetkov: 218