Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zadnjikrat prisl. zadnjikrat: sa ta sadnikrat ſe ſo kushali ǀ kadar ta sadnikrat Bukve v' roko vſame ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani s' Chriſtuſam molili
Pleteršnik
zalǫ́žən, -žna, adj. 1) zaloga se tičoč, Vorraths-: zalǫ̑žni hram, die Schatzkammer, Jap.-C.; — Fonds-: založno posestvo, das Fondsgut, Cig.; založni gozd, der Fondsforst, DZ.; založna imovina v obligacijah, der Stammbesitz an Obligationen, Levst. (Pril.); založne bukve, das Lagerbuch, Cig.; Proviant-, Jan.; Depot-, Reserve-: založni bataljon, das Depotbataillon, Cig.; založni denarji, Reservegelder, Cig.; Hypothekar-, Jan.; — Verlags-, Cig., Jan.; založni stroški, založna pravica, Cig., Jan.; — 2) Gründungs-, Stiftungs-: založno pismo, Cig., LjZv.
Svetokriški
zamerkan -a prid. zapisan, napisan, opažen: je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok vſame, ter taiſtu sapovej na vſs glaſs brati, v' katerem cell leben S. Aleſſa je bil samerkan im. ed. m ǀ ta obluba je naroKi samerKana im. ed. ž ǀ Eno zhudno hiſtorio naidem samerkano tož. ed. ž v' S. Piſſmi ǀ tajſta ſtara fabla, katero Poeti ſamerkano tož. ed. ž ſo puſtili ǀ Lete Bukve, katire ſam Bug v' rokah dershi, pomenio tu boshje vezhnu sposnaine, v' katerim ſo samerkani im. mn. m ty isvoleni sa Nebesku Krajleſtvu ǀ skriunoſti, katere ſó skrite pod beſſedami per Jobu, inu Pſalmiſti samerkane im. mn. ž ǀ ſo bile samerkane im. mn. ž/s moje dobre della ǀ kulikain zherk je bilu gori ſamerkanih rod. mn., tulikajn kron je ta poper velal ǀ imamo veliku exempelnou v' S. Piſſmi samerkanih rod. mn. ǀ ſim vidil samerkane tož. mn. m vſe moje velike grehe ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane tož. mn. ž 4. ſuſebne ſkale ǀ modri nyh imena ſamerkane tož. mn. ž/s na ſemli pustiti ǀ v' beſſedah sgoraj samerkanah mest. mn. → zamerkati
Svetokriški
zapisati -pišem dov. 1. zapisati: s' tremy pereſſamy je skushal to sapuvid sapiſſat nedol. ǀ ſe puſti v' to Bratoushino sapiſſat nedol. ǀ mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat nedol., kar bò on reKal ǀ ſe ima sapiſat nedol., de ſo ǀ resnizhnu ſe more ſapiſat nedol. ǀ na ſvoj grob, je bil sapovedal lete beſsede sapiſsat nedol. ǀ Jeſt shtejem tvoje ſtopine, inu yh ſapishem 1. ed. ǀ satoraj na en Zegilz sapishe 3. ed. ǀ ga ſapishe 3. ed. v'bukve teh fardamanih ǀ shiher na njegou grob sapishete 2. mn. ǀ nikar ne sapishi vel. 2. ed. ǀ sapiſsite vel. 2. mn. Ime tiga praviga Boga ǀ satorai je bil edn na orgle sapiſsal del. ed. m ǀ Je ner poprej tiga ſerzhniga, inu modriga Natanaela sapiſſal del. ed. m sa sholnerja krajla Nebeſkiga ǀ prezej Bug bi jo sbriſſal s' Bukvi teh isvolenih, inu bi jo ſapiſal del. ed. m v' Bukve teh ferdamanih ǀ na duej tabli je bil ſapiſſal del. ed. m ǀ popjer na kateri je bil grehe ſapiſsal del. ed. m poda S. Antonu ǀ ſò en peld ſturili, tiga mertviga imè gori sapiſſali del. mn. m ǀ ſò na verhu tiga hriba ene pushtobe v'prahu tajſte ſemle ſapiſſali del. mn. m 2. predpisati: polek sapiſſe 3. ed. eno shlahtno arznio, katero ta bolni po goſtem more vshiti ǀ prezej sapiſſe 3. ed. eno arznio, de bi vun spelala is zhloveka te hude greshne mokrute ǀ Kateri Recept tudi Hugo Cardinal sapiſse 3. ed. tem nezhistim, rekozh ǀ S. Ioannes ta Recept mu je bil sapiſsal del. ed. m ǀ to arznio je hotel G. Bug, de bi Isaias sapiſsal del. ed. m taistimu greshnimu folku 3. vpisati: ſe puſti v' to Bratoushino sapiſſat nedol. ǀ nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat nedol.
Svetokriški
zastopen -pna prid. razumen, pameten, vešč: Glihi vishi ſtury G. Bug s'namy KaKor en saſtopen im. ed. m Arzat ǀ on mlad, na oroshje malu ſaſtopen im. ed. m, ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Vsy my dobru vejmo, de en saſtopem im. ed. m Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ David je bil en star satopen im. ed. m, inu serzhan vojshak ǀ ta Vuzheni, inu saſtopni im. ed. m dol. Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda ǀ kar ſim enkrat bral od Eniga Saſtopniga rod. ed. m Dohtaria ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga tož. ed. m ži. Præcepteria ǀ pravio ty ſaſtopni im. mn. m S. Vuzheniki ǀ Vij ſastopni im. mn. m Dohtary, inu Arzati ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne tož. mn. m, inu uzhene uprashal ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene, inu saſtopne tož. mn. m te preproste ludy primer.> Gdu je bil vuzhenejshi, inu sastopnishi im. ed. m Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga, inu sastopnishiga rod. ed. m, kakor je bil on presež.> danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi im. ed. m, inu Modrèſhi Arzat ǀ poshleio klizat tiga ner saſtopnishiga tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ zholnary ſo bily ty ner ſaſtopnishi im. mn. m ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi tož. mn. m moiſtre poklizali
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Svetokriški
znotraj prisl. znotraj: snotri je bil velik Krik, jok, inu shraj ǀ je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu ǀ kakorshen je zhlovek ſnotraj ǀ she neusmilenishi ſo bilij s'notrej ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash od znotraj znotraj: od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz ǀ v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ bodo od ſunaj, inu od s' notraj
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Svetokriški
zunaj1 prisl. zunaj: sa volo njega greha je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati od zunaj 1. na zunaj: od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna, inu sgrunta kakorshne ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ od sunej ſo ludem podobni, ali od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ lushti tega ſvejta ſò kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa … snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu 2. zunaj: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi ſo bilij s'notrej 3. na pamet: fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note ǀ ſerzhnu govori, kar ſe ſi od ſunaj navuzhil ǀ Euſebius pak piſſe, de on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu Stariga, inu Noviga Teſtamenta
Jezikovna
Ženska različica besede »duh«

Iščem pravilno obliko ženske različice besede duh.

SSKJ²
žír -a m (ȋ)
plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir
// ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir
Celotno geslo Pohlin
žir [žȋr žirȗ] in [žȋra] samostalnik moškega spola

plod bukve; žir

PRIMERJAJ: žirovje

Botanika
žír -a m
Celotno geslo Kostelski
žir ► ˈžėːr -a m
Celotno geslo Pohlin
žirovje [žirọ̑vje] samostalnik srednjega spola

več plodov bukve, žiri

PRIMERJAJ: žir

Število zadetkov: 175