Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
šávra -e ž (ȃ) 
  1. 1. nar. črna ali črno marogasta krava: šavra in sivka
  2. 2. ekspr. neroden, okoren človek, navadno ženska: svet še ni videl take šavre / kot psovka šavra šavrasta
SSKJ
šêka tudi šéka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. lisasta, marogasta krava: v hlevu je mukala šeka; sivka in šeka
SSKJ
šêkast tudi šékast -a -o prid. (é; ẹ́) lisast, marogast: šekast pes; šekasta krava / od solz je bila vsa šekasta po obrazu
// pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šekast vzorec; šekasta bluza
SSKJ
têle -éta s (é ẹ́) 
  1. 1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo
    // ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko
  2. 2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno
    ●     ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
    ♦     lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
SSKJ
têlen -lna -o prid. (é) ki ima teleta: telna krava
SSKJ
telétnica -e ž (ẹ̑) vet. krava od poroda do odstavitve teleta: pomolsti teletnico
SSKJ
telíca -e ž (í) goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve: telica je breja; telica in krava
♦ lov. košuta v drugem letu starosti
SSKJ
telíček -čka m (ȋ) 
  1. 1. manjšalnica od tele: krava bo kmalu imela telička
  2. 2. ekspr. nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšni telički smo bili, da smo verjeli / kot nagovor teliček neumni, ne govori tako
SSKJ
telíčka -e ž (í) 
  1. 1. manjšalnica od telica: telička se goni
  2. 2. goveji mladič ženskega spola: krava je povrgla teličko; junček in telička
  3. 3. ekspr. nespametna, neumna ženska, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: posmehovanje teličk
SSKJ
telítev -tve ž (ȋ) glagolnik od teliti: krava se pripravlja na telitev
SSKJ
telíti -ím nedov. in dov. (ī í) nav. 3. os. roditi, povreči tele: krava teli; liska težko teli
SSKJ
tígra -e ž (ȋ) 
  1. 1. tigrica: tigra napade; tigra z mladiči
  2. 2. redko svetlo rjava krava s temnimi progami: liska in tigra
SSKJ
tólst -a -o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž.  
  1. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
  2. 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
    ●     knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
    ♦     etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
SSKJ
trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́) 
  1. 1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
  2. 2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
    trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se 
    1. 1. redko iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
    2. 2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi
SSKJ
uhléviti -im dov. (ẹ̄) agr. narediti, da žival živi v hlevu: uhleviti konja
    uhlévljen -a -o: uhlevljena krava
SSKJ
ulékniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu: mačka se je uleknila in zlezla pod ograjo; krava se ulekne, če jo pogladiš po hrbtu / konj se je v diru uleknil / njeno telo se je uleknilo zaradi nenadne ostre bolečine / ulekniti hrbet
// dobiti navzdol, navznoter rahlo ukrivljeno obliko: vrbova šiba se lepo ulekne / zaradi prevelike obremenitve se je deska uleknila rahlo upognila; vrv za perilo se je precej uleknila povesila
● ekspr. hrib se je uleknil v položno dolino polagoma, v rahlem loku prešel
    uléknjen -a -o: mačka z uleknjenim hrbtom; pot je speljana po uleknjenem žlebu; uleknjena drža; sedela je pokonci, uleknjena v križu; uleknjeno telo
    ●     ekspr. žimnica je bila precej uleknjena ugreznjena; ekspr. solze so mu tekle po uleknjenih licih udrtih
SSKJ
urêči urêčem dov., urêci urecíte; urékel urêkla (é) 
  1. 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: fanta je nekdo urekel, zato ga boli glava; ureči sosedu konja, svinje / vse bolj hira, ker mu je nekdo urekel / ureči komu smrt z besedo, pogledom povzročiti, določiti; ureči točo z besedo, dejanjem preprečiti, da bi padala, povzročila škodo
    // ureči z besedo, s pogledom
    // z besedo, pogledom spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: ureči koga v gos, skalo
  2. 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: lepa soseda ga je urekla / strast jo je urekla / ureči koga z odločnim nastopom, s sproščenim smehom / ta ženska mi je urekla oči, pamet
    // navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: gledal je zveri v oči, da bi jo urekel
    ●     redko zagotavljala je, da se ne bo premislila, pa se je urekla zarekla, zagovorila
    urečèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od ureči: urečen človek; krava je urečena
    2. 2. zastar. dogovorjen, domenjen: urečeni dan sta se res srečala; prisl.: urečeno govoriti, se vesti
SSKJ
vámpast -a -o prid. (á) ki ima velik vamp: vampasta krava / nizko vampast človek
SSKJ
vdrúgič prisl. (ū) star. drugič: krava je vdrugič breja; vdrugič se oženiti / take kupčije vdrugič ne boš več imel / vesel je bil iz dveh razlogov: prvič, ker je opravil delo, in vdrugič, ker je imel dovolj hrane
SSKJ
víme -na s (í) 
  1. 1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa
    // redko mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice
  2. 2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena
    ♦     bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
Število zadetkov: 192