Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
smȗč, -ȋ, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučȋ, der Schlitten, Cig., Kras-Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.-Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
Pleteršnik
smȗčke, f. pl. dem. smuči; der Rennschlitten, Cig.
Pleteršnik
smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.-M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
Smučanje
snéžne saní -ih -í ž
Celotno geslo Frazemi
spòl Frazemi s sestavino spòl:
lépi spòl, lépši spòl, močnéjši spòl, môčni spòl, néžnejši spòl, néžni spòl, šíbkéjši spòl
Celotno geslo Pohlin
spreobrnjen [spreobŕnjennepopoln podatek] pridevnik

sprevržen, pokvarjen, tj. moralno spremenjen na slabše

Celotno geslo Megiser
sprositi dovršni glagol
Pleteršnik
srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
Pleteršnik
srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.
Pleteršnik
stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange (mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) (mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes (mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.
Pleteršnik
stopícati, -am, vb. impf. mit kleinen, leichten Schritten gehen.
Pleteršnik
stráma, f. 1) das Stützholz am Schlitten, Rib.-M., Gor.-Z.; — 2) der Tölpel, der Narr, C., Z.
Pleteršnik
sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.-M.
Pleteršnik
surǫ̑vstvọ, n. die Roheit (v. Sitten), Cig. (T.).
Pleteršnik
svẹ̑st 2., -ȋ, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.-C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
Pleteršnik
štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.-M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče-Levst. (Rok.); — pogl. strama.
Pleteršnik
tekljáti, -ȃm, vb. impf. (mit kleinen Schritten) laufen, Cig.
Svetokriški
Teodorus -ra m osebno lastno ime Teodor: kaj pravi Theodorus im. ed. Daphnapatus ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Vigilantius Theodorus im. ed., inu Zoſimus, kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus im. ed. Siccota ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Meshnarij s. Theodora tož. ed. 1. → Dafnapatus 2. Neki puščavnik z imenom Téodor 3. Sv. Téodor, eden treh istoimenskih škofov v švicarskem mestu Sitten (4., 6. oz. 9. stol.)
Pleteršnik
tretjerę́dən, -dna, adj. v tretji red spadajoč, nk.; tretjeredna država, ein Staat dritten Ranges, SlN.; — = k tretjemu redu (svetega Frančiška) spadajoč, Cv.
Pleteršnik
uglȃjenost, f. 1) die Glätte, die Politur, Cig. (T.); — 2) die Verfeinerung, die Feinheit (z. B. der Sitten, der Sprache, des Stiles), Cig., Cig. (T.), nk.
Število zadetkov: 209