Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
žegnati -am dvovid. blagosloviti: Sa volo tiga tudi vaſs sdaj nemorem shegnat nedol. ǀ Tu S. Rus. T. tudi shegna 3. ed. te bogabojezhe, inu shtrajfa te greshne ǀ satorai Bug neshegna +3. ed. vasho semlo ǀ Zhe hozheo eniga fermat, inu v' gnadi Boshy poterdit, s' krisham ga shegnaio 3. mn. ǀ Bug ti shegnai vel. 2. ed. … taiſte dobre shpishe ǀ Shegnaj vel. 2. ed. Tebe Lublana G. Bug, ex Sion ǀ Bug je shegnal del. ed. m tu mejstu ǀ Skrinia Boshja je shegnala del. ed. ž Obededomovo hisho ǀ Taushenkrat ſo shegnali del. mn. m Rod od kateriga je jmel priti ← srvnem. segenen < stvnem. seganōn ‛narediti znamenje križa’ ← lat. sīgnāre ‛označiti, narediti znak, zapečatiti’
Svetokriški
želja -e ž želja, hrepenenje, poželenje: Od hude shelje rod. ed. prideio hude miſly, poboy, preſeshtvu, inu loterja ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo tož. ed. v'nyh obudila ǀ Pridigarij nimaio po shejli mest. ed. teh ludij pridigat ampak pò voli S. Duha ǀ hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo or. ed., inu s' djainam Bogu shlushit ǀ ſo tekli s' veliko sheljo or. ed. taiſtu vinu pokushat ǀ ga sazhnejo hude miſly, inu shelje im. mn. martrat ǀ ſò vezhkrat hude shelje im. mn., inu miſly mene obshle ǀ Letukaj ſe imaio vſtanovit vashe miſly, ſhelje im. mn., inu ſerza ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè im. mn. Boshie ſe ustonovè ǀ shejlie im. mn., katere ſò mene obſhle te dny ǀ v' ſebi imà shiuu apnu teh hudih shejll rod. mn. ǀ po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl rod. mn. hodio ǀ de bi sheio vashih hudih sheil rod. mn. potalashili ǀ kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell rod. mn. ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell rod. mn. ſvesanih ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl rod. mn., inu greshnyn nauad ǀ nje nezhiſtim sheljam daj. mn. nej hotel pervolit ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam daj. mn. perpustila ǀ ſe imamo odpovedati vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom daj. mn. ǀ hozhte vashijm hudim shelom daj. mn. ſe super postavit ǀ tuoje beſſede poshlusha, inu tuoje shelje tož. mn. posna ǀ vſe tuoje misli, shele tož. mn., inu pozhutKe vidi ǀ kaj ſi bil skuſi takorshne shelie tož. mn. vdubil ǀ edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat, hude shelle tož. mn. edn pruti timu drugimu imeti ǀ Gorje takorshnem, kateri po ſvoj nori glavi, inu hudih sheljah mest. mn. ſe shenio ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah mest. mn. hudih vashijh pozhutku ǀ shiher morio shivejti po sheiliah mest. mn. tiga ſvejta inu meſſa ǀ po ſvojh shejlah mest. mn. bodo Vuzhenike iskali ǀ napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami or. mn. ǀ s'ſkerbami tiga blaga, inu s'shejlami or. mn. tiga shivota → želje
Svetokriški
Artabones m osebno lastno ime Artaban: Krajl Artabones im. ed. namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil (I/1, 3) Ni jasno, kateri od petih partskih kraljev s tem imenom je mišljen.
Svetokriški
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
Svetokriški
botra -e ž botra: kar prezei gre K'ſvoi botri daj. ed. pravit (II, 397) Ženski spol od boter ← stvnem. (gi)fatera ‛boter’
Svetokriški
Burgundija -e ž zemljepisno lastno ime Burgundija: ony ſo bily Erzogy v' Burgundy mest. ed., inu v' Millanski Desheli (IV, 105) Burgúndija, frc. Bourgogne, od razpada frankovske države do 1032 samostojno kraljestvo, do 1361 del nem. cesarstva, nato del frc. kraljevine; danes pokrajina v osrednjevzhodni Franciji
Svetokriški
Colnoh -a m zemljepisno lastno ime Csolnok: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Zolnohu mest. ed. (IV, 171) Csolnok, kraj zahodno od Budimpešte
Svetokriški
čudež -a m čudež: ta Sacrament je en tak velik zhudesh im. ed., inu Mirakel ǀ Maria Diviza je bila en shpegu, inu zhudesh im. ed. teh zhednosti ǀ bi ta zhudeſh im. ed. ſe sgodil ǀ je bil en velik zudesh im. ed. ǀ ſo k'vejeriu prishli de bi taisti zhudesh tož. ed. vidili ǀ s'tem zhudeshom or. ed. Mojſses njemu je hotu rezhij ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi im. mn., inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy ǀ Ieſt samerkam de veliku zhudeshu rod. mn. Mojſses zhes Faraona je bil sturil ǀ verouati njegouem djainu, zhudeſhom daj. mn., inu mirakelnom ǀ je velike zhudeshe tož. mn. dellal ǀ vy zhudeshe tož. mn., inu mirakelne nevidite ǀ aku hribe s'beſsedo prenasha: aku zhudasha tož. mn. kodarkuli hodi della ǀ s'kusi njega bo zhudedeſha tož. mn. takushna delal ǀ nemara sa zhudesha tož. mn., inu shtrajfinge ǀ nad temi zhudeshi or. mn. ſe ſo mozhnu zhudili Tomšič 1930: 10, domneva, da zapisi kažejo na čudeš, -a. Zapisa zhudasha (s ponaglasnim akanjem) in zhudesha imata končnico pod vplivom oblike čudesa od → čudo, zapis zhudedeſha pa poleg tega še pomotoma ponovljeno zaporedje črk de.
Svetokriški
da vez. 1. da: IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ Satorai vſijh vishah ſe pofliſsajo da ta greshna dusha v'ſpuvidi samulzhij svoje grehe ǀ dobru vejm deta Stari Eſsiodus je pustil ǀ tedaj sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ Kadar je klejshe nuzal, videozh deſò njemu pokorne 2. če: de bi mirakelne dellal, bodo ſodili, de Zupra ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé, inu pezhe, de bi li mogle ushivat, inu vidit Oblizhe Boshie Različici da in di sta več kot stokrat redkejši od različice de.
Svetokriški
Dotis nepreg. ž zemljepisno lastno ime Tata (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Dotis mest. ed. (IV, 171) Morda je mišljen madž. kraj Tata severovzhodno od Budimpešte, ki se v nem. virih omenja tudi kot Dotis.
Svetokriški
frajerica -e ž baronica: Jeſt nebom dergdi exempelne iskal, dokler danas letukaj ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene Gospodizhne Thereſiæ Frajerze rod. ed. Fon Engelshaus (IV, 114) Ženska oblika od frajer ‛baron’ ← nem. Freiherr ‛baron, svobodnjak’
Svetokriški
Gran -a m zemljepisno lastno ime Gran: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu mest. ed., na Peſti (IV, 171) Grán, madž. Esztergom, srlat. Strigonium, nadškofijsko mesto severno od Budimpešte
Svetokriški
Granatensis m osebno lastno ime Granadski: Pishe Ludovicus Granatenſis im. ed. (II, 248) Srlat. Granatensis je prid. od lat. imena Granata špan. mesta Granada; → Granadensis.
Svetokriški
Hesperides mn. zemljepisno lastno ime Hesperide: Poeti pravio, de poprej kakor eden pride v' lete lepe pungrade vſih troshtou polne Heſperides im. mn. imenovane (III, 227) ǀ Drugi ſò bili lete vere, de pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade Heſperides im. mn. imenovane (V, 616) Hesperíde, lat. Hesperidae, bajeslovni otoki zahodno od Afrike
Svetokriški
hildesemensis cit. prid. hildesheimski (?): vmerje Shkof Hildeſemenſis im. ed. m (III, 286) Verjetno je mišljen pridevnik od nem. škofijskega mesta Hildesheim, katerega srlat. prid. se glasi Hildesheimensis; → hildesemenski.
Svetokriški
hoštarija -e ž gostilna: O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.
Svetokriški
Judemeja -e ž zemljepisno lastno ime Idumeja: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio, v' Ponto, inu Judæmeio tož. ed. (III, 524) → Idumejet; zapis je morda pod vplivom imena kraljestva Judeja, ki leži severno od Idumeje.
Svetokriški
k2 predl. z daj. k: Mashnik ſe k'folku oberne ǀ Ie Ieſus k'Fariseom rekal ǀ ſedejo k' miſi ǀ ſam ga pele k' Aurelianu ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili povabil ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit ǀ je ble nagnen h'hudimu, Kakor pak k' dobrimu ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto ǀ ti nesesh tvoj offer h' Altariu Pozicijska vaianta h, ki je več kot dvakrat redkejša od k, se praviloma pojavlja pred k-, pred drugimi soglasniki nedosledno, pred samoglasniki pa le izjemoma. Predlog se v redkih primerih zlije z vzglasjem sledeče besede: hitru gre spet Krajlu (V, 548). Raba v primerih, kot je Shlishim de edn sdaj k' meni pravi, je pod vplivom rabe it. predloga a, morda tudi nem. zu, raba v primerih, kot je norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu ſturj, pa pod vplivom nem. zu.
Svetokriški
kamižola -e ž kamižola, tj. kratek in oprijet moški suknjič: na mejſti koleriou nashe óblite Kamishole tož. mn. (V, 42) ← furl. camisòle, ben. it. camisòla, manj. od it. camicia ‛srajca’
Svetokriški
kerubin -a m kerubin: S. Bonaventura je ſeraphin, inu nikar Cherubin im. ed. ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina tož. ed. ǀ Ti Cherubini im. mn. smalano ſo imeli lepoto Marie Divize ǀ s' ſaſtopnoſtio teh Cherubinou rod. mn. ǀ is Chora tyh Cerobinou rod. mn. ǀ Gliha je bil Cherubinam daj. mn., skuſi obilnoſt saſtopnoſti ǀ je bil ratal en pravi ſeraphin … zhes Cherubine tož. mn. ǀ kateri pò Cherubinah mest. mn. hodi ← clat. cherubin ← hebr. kerūbim, mn. od kerūb ‛kerubin’
Število zadetkov: 1930