Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Koloca -e ž zemljepisno lastno ime Kalocsa: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Collozi mest. ed. (IV, 171) Kalocsa, star. madž. Kolocza, mesto jugozahodno od Budimpešte
Svetokriški
krancelj -na m venec: Letukai meni naprei pride krona, ali kranzel im. ed., katero je vidil Euſculapius ǀ na mejſti tiga slatiga kranzelna rod. ed. s' katerem je kronana ǀ ſo tej Bogini Ceres s'shita en kranzel tož. ed. ſturili ǀ je G. Boga hualila, inu zhakala na kranzel tož. ed. te martre ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou rod. mn. ǀ Jesus je gartroshe tergal, kranzelne tož. mn. pletel ← srvnem. kranzlīn, manj. od kranz ‛venec’
Svetokriški
Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.
Svetokriški
Mateus -a m osebno lastno ime Matej: Je JESUS vidil eniga zhloveka na zollu ſidezhiga, timu je bilu imè Mattheus im. ed. ǀ O Sveti Matheus im. ed. ǀ Pishe Matthæus im. ed. Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Bushtvu radovolnu S. Mattheuſa rod. ed. ǀ spumnite … Vy ozhitni greshniki na Mattheuſa tož. ed. ǀ samerkanu najdem per S: Mattheusu mest. ed. 1. Učena različica Mateus je bistveno redkejša od ljudske → Matevž. 2. Na robu je referenca Math Rod. in Virid. Verjetno ni mišljen agl. historiograf in hagiograf Mattheus Paris (pribl. 1200–1259), pri katerem se ne omenja naslova Virid.
Svetokriški
matra -e ž muka, mučenje: ſim bil vshe veliku poprei paklenske matre rod. ed. ureden (V, 559) ǀ hudizh pravi, nezh nemarai sa Matro tož. ed. Christuſhavo (I/2, 193) ǀ v ſe matre tož. mn. veſselu preneſsò, inu te grenke ſmerti ſe neustrashio (I/1, 94) Disimilirana različica matra je mnogo redkejša od nedisimilirane → martra; → matrnik.
Svetokriški
matrnik -a m mučenec: Niceta Maternik im. ed., ta je bil en pravi karshenik ǀ v' Cerku S. Mauriza Maternika rod. ed. ǀ vy terpite, kakor S. S. Materniki im. mn. ǀ vaſha manunga, nej kakor je bila S. Maternikou rod. mn. ǀ ſe je ozhitnu vidilu nad S. Materniki or. mn. Disimilirana različica matrnik je precej redkejša od nedisimilirane → martrnik.
Svetokriški
matutinum m jutranja molitev: Mashniki ſo Matutinum tož. ed. molili (III, 288) ← clat. matutinum iz srednje oblike od lat. mātūtīnus ‛jutranji’
Svetokriški
moštranca -e ž monštranca: sa letu Jagne Boshie saſtopio Chriſtuſa Jesuſa v' tem S. Sacramenti, kateri ſedj v' tei shegnani Moshtranzi mest. ed. ǀ v'tej slati Mohtranzi mest. ed. ǀ v' slatih kelihih, inu v' Moshtranzah mest. mn. ga hranio Nastalo po disimilatornem odpadu drugega od treh nazalov iz monštranca ← nem. Monstranz ← srlat. monstrantia ‛monštranca’.
Svetokriški
osel -sla m 1. osel: en groſovitin oſſel im. ed. v'kambro pride ǀ derua je neſſil kakor en oſſil im. ed. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol, ali oſsil im. ed. pade ǀ Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn … vsheſſa velike, kakor oſſal im. ed. ǀ oſsu im. ed. pravi, ſmerdi Kokar kuga ǀ dokler je taiſto is Osla rod. ed. perpravil ǀ levu je vuprashal osla tož. ed., kaj ſe tebi ſdy ǀ pokashe na oſsla tož. ed., inu vouka ǀ popade palzo sazhne oſla tož. ed. goislat neusmilenu ǀ ena kmetushka shena je na enem osli mest. ed. jesdla ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem oslam or. ed. ǀ oſsly im. mn. groſovitnu ſtrashnu tullio 2. neumen človek: oſsel im. ed. nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ ſte pravij oſslij im. mn. < slovan. *osьlъ̏ ← germ. (got. asilus) ← lat. asellus, manj. od asinus ‛osel’
Svetokriški
Palatio zemljepisno lastno ime de Palatio cit. pril. osebno lastno ime iz Palacija (?): kakor ſamerka Paulus de Palatio (I/1, 159) Ni jasno, katero od več srednjeveških mest z imenom Palatium, it. Palazzo je mišljeno.
Svetokriški
plateljc m list v knjigi: de ſi lih sdaj pred temi deshelskimi gologlavi morite ſtati, sakaj bò ura prishla, de platelz im. ed. ſe bò preobernil, de vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi bodò podverſſeni (IV, 35) ǀ hitru platelz tož. ed. preobernesh, ter s' Satanam ga smeriesh (V, 247) ← srvnem. blātelīn, manj. od blāt ‛list’
Svetokriški
pobič -a m pobič: v' podobi eniga pobzha rod. ed. ſilnu lepiga (III, 308) Manjšalnica od pob ← bav. stvnem. puobe, srvnem. buobe ‛fant’; → bobič
Svetokriški
pohanje -a s pohanje: ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia rod. ed., kakor ta ner lepshi shtima na Chori (IV, 189) Glagolnik od pohati ← bav. nem. pachen, nem. bachen ‛peči, cvreti’
Svetokriški
posvečiti dov. posvetiti, tj. narediti sveto: Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue, ter yh posvezhil del. ed. m (IV, 256) ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim hribu ſe prikaſoval, inu poſvezhil del. ed. m (III, 580) Historično neupravičen dovršnik od → posvečevati, tvorjen po zgledu razmerja ločiti – ločevati.
Svetokriški
povšterc -a m blazina: ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo … shena ſvojo preſelzo, inu paushterz tož. ed. (II, 312) ǀ vſe skusi je per poushterzi mest. ed., inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela (III, 67) Manj. od povšter ‛blazina’ ← srvnem. polster ‛blazina’
Svetokriški
pregreha -e ž pregreha: ta nesrezhena pregreha im. ed. ſe ym je sdela enu dobru djanie ǀ sa volo njegove velike pregrehe rod. ed. ǀ Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha rod. ed. trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi daj. ed. spodobna ǀ kadar ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho tož. ed. ǀ pergreho tož. ed. ym je bil odpoſtil ǀ aku bosh mene ſodil po moj pregrehi mest. ed. ſim sgublen ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho or. ed. sglihala, ga je pustil odrejti ǀ Nashe pregrehe im. mn. ſo vſhe taku teshke ratale, de Bug yh nemore vezh terpèti ǀ greshniki, inu greshinze v'ſpuvidi morio njeh pregreh rod. mn. rajtingo dati ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou rod. mn. h'ſmerti obſojeni ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe tož. mn. metati ǀ je bil sbriſsal ſvoje pregreghe tož. mn. Zapis pregrehou ima končnico moške sklanjatve verjetno pomotoma, pod vplivom rod. mn. od → greh.
Svetokriški
rabelj -na m rabelj: pride Rabel im. ed. ter jo pele na rihtni plaz ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu daj. ed. zhes dalla ǀ ga je bil puſtil ulovit, ſvesat, v' jezho poſtavit, inu k' sadnimu skuſi Rabelna tož. ed. glavo odſekat ǀ pred Rabelnam or. ed. ǀ dua Rabelna im. dv. perſtopita s' bodezhimi shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ Rabelni im. mn. vaſs bodo martrali, inu na gauge perbili ǀ Pilatush ſe preſtrashi, Sholnery vervajo, Rabilni im. mn. ſposnaio ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rabelnij im. mn. s. Ciriacuſa ǀ paklenski rabelny im. mn. vaſſ bodo na paklenske gauge obejſili ǀ v' rokah teh Rabelnou rod. mn. ǀ sapovej Rabelnom daj. mn., de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ je bil perpelal Brizhe, inu Rabelne tož. mn. Verjetno prevzeto iz srvnem. rabelīn, manj. od raben ‛krokar’.
Svetokriški
Receredus m osebno lastno ime Rihard: Recceredus im. ed. Engelenderski krajl enkrat je bil shal na lovu, ter s'enim jelenam je derjal Ni jasno, kateri od agl. kraljev s tem imenom je mišljen; → Rihardus.
Svetokriški
Salankament(a) -te/-a ž/m zemljepisno lastno ime Slankamen: Si shlishal, de na hrovashkim puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh? Si shlishal, de per Salankamenti mest. ed. kir tvojh zhes 100000 je bilu dobru okoppanih, vener nashy ſo respodili, inu pobili, de ſi lih yh nej bilu zhes 35000 (IV, 171) Pri Slankamenu, madž. Szalankamen, kraju severozahodno od Beograda, je bila 19. avgusta 1691 bitka, v kateri je pribl. 20.000 avstrijskih vojakov premagalo pribl. 40.000 turških.
Svetokriški
supliciranje s pisna prošnja: Naj li hualio krajla Philippa Tetrarca, kateri kirkuli je eden njemu enu ſupplicirajne tož. ed., ali proshno sapiſsano dal prezej je doli ſedil, inu kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal (I/1, 9) Glagolnik od suplicirati ← it. supplicare ‛(ponižno) prositi’; → suplika
Število zadetkov: 1930