aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

abrankaˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

adutaˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

adventˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

adventenȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

advokatadvȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aeroplanerȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Agaˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

agacˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

agentaˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Agicaˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

agresija
V VARIANTI IZRAZOV: Nasilje rodi nasilje

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ahaaˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ahleˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aj
V VARIANTI IZRAZOV: Čič ne da nič

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajaaˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajati je sestavina izrazov
Aja se ponoči

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ajbljenˈaːi̯bl’en -a in ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ajbljenčicaˈaːi̯bl’enčėca -e in ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ajbljenecˈaːi̯bl’enc -a in ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajbljenskiˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajdaˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajdiˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajdideai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajdovˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajmemeniai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajmohtˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajmohtarˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajmožnaˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajmožnikˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajnfahˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajnrikatiai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajnumarˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajtaˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajzenponˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ajzenponarˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

akoˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

akordaˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

aksaˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: aktivírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

alaˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

algaˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aliˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alialė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aliˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alkoholalkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alkoholenalkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alojzijevoaˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aluminijalȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aluminijastalȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ambulantaambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

amenˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

amenˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

amputírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Anaˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Ančaˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ančeˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Ančikaˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Andreˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Andrejčekandˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Andrejčekoviandˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

andrejevoandˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

angelˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Angelaaŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

angelskiˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

anginaaŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Angleškoaŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Angležˈaŋglẹːš aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

aninoˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

ankoˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

antikristantėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Antonanˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

antonjeanˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aparatapaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aplavdírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

apnenicajapˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

apnoˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

apostolskiapȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aprilˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aprilskiapˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

arcnijaarcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aretírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

argumentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

artilerijaartėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

artileristartėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

asaˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

asfaltˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

asociírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

aspirinaspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

astronavt
V VARIANTI IZRAZOV: Kdor visoko leta, je pilot

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

atresˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avanziratiavanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avbaˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avfcugˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avfcugarˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avgustˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtoˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtobusau̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtomobilau̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva
kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

baba je sestavina izrazov
Baba je baba, najboljša je slaba, Baba pijana, rit prodana

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

babaˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

babetinabaˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

babicaˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

babinˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

babjakˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

babjeverenbabjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bačenkabaˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

badavaˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

badnjakˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bagaˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bagažabaˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bagušˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bahˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bajonetbajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bajsˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bajtaˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bajtarˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bajtaricaˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bakˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bakecˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bakerˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Bakrskiˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balaˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baleˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balinˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balinanjebaˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balinati sebaˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balinecˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

balonˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

banˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bandaˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bandatiˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banderobanˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banditbanˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bangatiˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bangerˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banjaˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Banjčicaˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Banjecˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banjskiˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

banka je sestavina izrazov
Gozd je kmetova banka

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bankaˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bankrotírati -am dovršni in nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Banlokaˈbanlȯka -e in ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bantovati seˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barababaˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barakabaˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

barati seˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bareˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baremˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barka
V VARIANTI IZRAZOV: Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barlatiˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barleˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Baronovibaˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Baronovkabaˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bartolˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barucˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barufabaˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

basˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bašˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baškaˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baškaritibašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batecˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baterijabateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batičnicabaˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batičnjakbatičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batina
V VARIANTI IZRAZOV: Vsaka palica ima dva konca

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batinaˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batinjati sebaˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bati se je sestavina izrazov
Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bati seˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

batkatiˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

batukabaˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

baviti seˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bavkatiˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bavkecˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bebaˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bebicaˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bečˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Bečarkaˈbẹčarka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bečkiˈbẹːčkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedaček gl. bibek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedakˈbedaːk beˈdaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedalobeˈdalȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedarijabedaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedast
V VARIANTI IZRAZOV: Motiti se je človeško

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedastˈbedast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedastočabedasˈtoːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bedeti gl. čuti2, varovati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bedéti nad -ím nad tudi bdéti nad -ím nad nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
neobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

begˈbẹːk ˈbẹːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

begunecbeˈguːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

begunkabeˈguːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bel je sestavina izrazov
Elizabeta na belem konju prijezdi, Princev na belih konjih ni, Zelen božič, bela velika noč
V VARIANTI IZRAZOV: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belaˈbėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belecˈbėːl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

belež gl. beljenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beliˈbėːlė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belicabėˈliːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belinˈbilin -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

belíti2 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

belitiˈbėːl’t -l’ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

beliti seˈbil’it se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beljačˈbėl’aːč bėˈl’aːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beljakˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beljenjeˈbėːl’en’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belkaˈbėu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belkastˈbėu̯kast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belkoˈbėːu̯kȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

belouškabėlȯˈuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beluškastbėˈlüːškast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

benaˈbena -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

benavitibeˈnaːvėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bencinˈbenciːn benˈciːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beraˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

berač gl. petljar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beračenje gl. petljanje, petljarija

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beračica gl. petljarica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beráčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

beračiti gl. petljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

beraški je sestavina izrazov
Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beraški gl. petljarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

berekˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bergla gl. berla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

berilobeˈriːlȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

berlaˈbẹːrla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bermetˈbeːrmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

berošˈbėːrȯš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bersaˈbẹːrsa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bersatiˈbersat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beseda je sestavina izrazov
Beseda je dala besedo, Beseda je meso postala, Beseda ni konj, Beseda ni konj, konj pa je beseda, Dejanja so glasnejša od besed, Laskava beseda je rada zaseda, Lepa beseda lepo mesto najde, Pisana beseda ostane
V VARIANTI IZRAZOV: Kdor jezika špara, kruha strada, Zgledi vlečejo

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

besedabeˈsėːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

besedicabeˈsėːdėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

besedičenje gl. šandabanda

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

besen gl. jaden

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bešterˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bet gl. bat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beton gl. piton

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

betonirati gl. cementirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

betvoˈbatvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bezegˈbazak -zga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bezgovˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bezgovinabazˈgọːvėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bezljanjebai̯zˈl’aːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bezljatiˈbaːi̯zl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bežati
V VARIANTI IZRAZOV: Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bežatiˈbėːžat ˈbižiːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

beži gl. huš

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bi členek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bibekˈbibak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bicikeljbėˈcikėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bič je sestavina izrazov
Na koncu bič poči

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bičanjeˈbiːčan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bičati ipd. gl. bučati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bičje gl. palud, palug

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

biditi gl. buditi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bik je sestavina izrazov
Kamor je šel bik, naj gre še štrik

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bikˈbik -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bikecˈbikac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

biksˈbiks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

biksatiˈbiksat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bilˈbiːu̯ ˈbili ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bilka gl. bil, brkavka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bilparskiˈbiːlparskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bingicaˈbiŋgėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bingljatiˈbiŋgl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

binkošti gl. duhovo

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

binkoštni gl. duhovski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birma gl. ferma

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birmanec gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birmanka gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birmati gl. fermati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birokratizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

birokratizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

birtˈbėːrt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birtašˈbirtaš birˈtaːša m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birtašicabirˈtaːšica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birtijaˈbėːrtėja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

birtinjaˈbėːrtėn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bisagabėˈsaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bistahar gl. bistahor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bistahorbistaˈxọːr in bistaˈxaːr medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bisterˈbiːstėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bistríti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

biškopˈbiːškȯp -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bitangabiˈtaːŋga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

biti je sestavina izrazov
Biti ali ne biti, Bodi to, kar si, Če ni za bit, je za it, Hec mora biti, Kdor ni z nami, je proti nam

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bitiˈbit ˈbiːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bitiˈbit sȯn in sėn sė je smȯ ste sȯ; ˈbọːn ˈbọːš ˈbọː ˈbọːmȯ ˈbọːšte ˈbọːdȯ; ˈbọːdė ˈbọːi̯te; ˈbiːu̯ ˈbėla ˈbėlȯ ˈbėlė nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bitka je sestavina izrazov
Po bitki je lahko biti general
V VARIANTI IZRAZOV: Mrtvi se štejejo na koncu, Nasvidenje v naslednji vojni

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bivališče gl. kvartir, stanovanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bivolˈbivȯl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bizeljˈbizėl’ -zl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagajna gl. kasa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blago je sestavina izrazov
Dobro blago se samo hvali

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagobˈlagu -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagorbˈlaːgȯr m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagoslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: blagoslovíti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

blagoslavljati gl. žegnavati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagoslov gl. žegen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagoslovitev gl. žegnanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blagoslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

blagosloviti gl. požegnati, žegnati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blamírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

blamírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

blanjabˈlaːn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blanjatibˈlan’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

blatatibˈlatat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blatebˈlate -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blatenbˈlaːtėn -tna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blatitibˈlaːtėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blato
V VARIANTI IZRAZOV: Lastna hvala se pod mizo valja

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blatobˈlaːtȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blazina gl. povšter

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blaziniti gl. tapecirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blaznitibˈlaːzėnt -znėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Blažbˈlaːš bˈlaːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blažcebˈlaːšce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Blažebˈlaže -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blaženbˈlaːžen -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Blaževbˈlaːžef -ževa -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Blaževibˈlaːževė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blaževobˈlaːževȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blečekbˈleːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bledbˈlėːt bˈlėːda bˈliduː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bledičenbleˈdiːčėn -čna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blejanjeblėˈjaːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blejatibˈlėjaːt bˈleːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blekbˈlek bˈleːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blekaritiblėˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blekecbˈlekac -kca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blengetatibleŋˈgẹːtat -ˈgẹːčen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blengetecbleŋˈgẹːtac -ˈgẹːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blesti gl. fantazirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blesti sebˈlest se bˈleːden se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bleščati
V VARIANTI IZRAZOV: Ni vse zlato, kar se sveti

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bleščati sebˈliščaːt se bˈliščiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bliskbˈlisk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bliskatibˈliskat -an in bˈliskat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

blisknitibˈliskėnt -knen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blisniti gl. bliskniti

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bliščati se gl. bleščati se

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blizi gl. blizu

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blizubˈliːzė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blizubˈliːzė predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bliž gl. bliže

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bližati sebˈliːžat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bližebˈliš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bližinablėˈžiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bližnjibˈliːžn’ė -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bližnjicabˈliːžėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bloditi gl. bavkati, benaviti, četveriti, tavati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

blondbˈlọnt -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blongačabˈloŋgača -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blongatibˈlọːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bluzabˈluza -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

bobˈbȯp ˈboːba m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bobekˈboːbak -pka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bobenˈbọːbėn -bna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bobljati gl. bubljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 20485 zadetkov.