*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a2 člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a1 [ā]
črka a
PRIMERJAJ: as2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a2 [ȃ]
medmetizraža začudenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a črka
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
a medmet
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
a m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi
a, b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy,
a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a1 nepreg. m (črka) a:
nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a2 sam. – ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a3 [ime črke] sam. – ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a3 veznik1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a5 glas samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a6 končnica oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aamoriterski
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aar
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aaroniski
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aaronski
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ab zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ab. cit. krajšava opat:
Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abad [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolatkanina brokat
PRIMERJAJ: haba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abar [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolaSkit
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abaradGLEJ: aborad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábarat, m.,
pogl. aborat.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abaratGLEJ: aborat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abarat samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe,
abarat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abarija [abarȋja]
samostalnik ženskega spolaSkitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Črnega in Kaspijskega morja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abarov [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
pridevnikSkitov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abarski [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
pridevnikskitski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abas m opat:
kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abat
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abb. cit. krajšava opat:
Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abba – samostalnik moškega spola biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abc -a [
abecé]
m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
A B C [ā bẹ̄ cẹ̄
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
večbesedna leksemska enotazačetek slovarja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
a.b.c.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abdija m osebno lastno ime
Abdija:
Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abdonkati (abdonkati, obdonkati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abec -a samostalnik moškega spola ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abece – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abece samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abece2 sam. – ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedar samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abecedar m, abecedarius, abecedár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedaria
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedarium – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedarium -ria samostalnik moškega spola priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedika – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedika [abecedíka]
samostalnik ženskega spolaučbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedikar [abecedȋkar]
samostalnik moškega spolaučenec, ki se uči abecede; abecedar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedikarjev [abecedȋkarjev]
pridevnikabecedarjev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedikarska vrsta [abecedȋkarska vŕsta]
samostalniška zveza ženskega spolaabecedni red
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecedikarski [abecedȋkarski]
pridevnikabecedarski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime
Abel:
Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov:
sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abelski -a -o pridevnik ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abiezer m osebno lastno ime
Abiezer:
Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime
Abigajila:
Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abijev [ābijev]
pridevnikAbijev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abimelek -lka m osebno lastno ime
Abimeleh:
krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abisaj -a m osebno lastno ime
Abišaj:
Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abjater -ja m osebno lastno ime
Abjatar:
Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abner -a m osebno lastno ime
Abner:
Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȁbnormȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abominatio [del besed. zveze] – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abominatio – samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonȅnt – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonȋrati – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abora [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolagrušč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aborad [áborad]
(abarad) samostalnik moškega spolarastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum
PRIMERJAJ: aborat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aborat [áborat]
(abarat) samostalnik moškega spolarastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum
PRIMERJAJ: aborad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abortȋrati – glej abọ̑rtus
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abọ̑rtus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábota -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abota [ábota]
samostalnik moškega spolaabotnik, neumnež
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áboten – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aboten [ábotǝn]
pridevnikaboten, neumen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábotnež – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábotnež, m. ein alberner Mensch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábotnica, f. ein albernes Weib.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abotnica [ábotnica]
samostalnik ženskega spolaabotnica, neumnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abotnija [abotnȋja]
samostalnik ženskega spolaabotnost, neumnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábotnik – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábotnik, m. ein alberner Mensch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abotnik [ábotnik]
samostalnik moškega spolaabotnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abrača [abrāča]
(obrača) samostalnik ženskega spolarastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare
PRIMERJAJ: abrata, abratič, amarak, režimbaba, vratič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abra(h)am -a m osebno lastno ime
Abraham:
Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abrahamov -a prid. Abrahamov:
kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime
Abram:
berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abramov [ābramov]
pridevnikAbramov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov:
Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov:
Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abranek (abranek, abromek, abronek) samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki
abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábranka, f. = abranek 1), Lašče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abranka [ábranka]
samostalnik ženskega spolaviseča cvetna mačica; abranek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abrat [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolaščegetavček, klitoris
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abrata [abrȃta
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
(obrata) samostalnik ženskega spolarastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare
PRIMERJAJ: abrača, abratič, amarak, režimbaba, vratič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abrata samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abratič [abratȉč]
(obratič) samostalnik moškega spolarastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare
PRIMERJAJ: abrača, abrata, amarak, režimbaba, vratič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abratičen pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abromek samostalnik moškega spolaGLEJ: abranek
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abromek m, nucamentum, -ti, zoffilzi, ali
abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abrončinaGLEJ: obrončina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abronek samostalnik moškega spolaGLEJ: abranek
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abronek m, F
2,
pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abronka [ábronka]
samostalnik ženskega spolaprve dlake na bradi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absalucia
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolacija sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolacja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolacja gl. absolacija ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Absolonov -a prid. Absalomov:
samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolucia gl. absolucija ♦ P: 9 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolucia
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolucija sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolucijona sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutia gl. absolucija ♦ P: 6 (TAr 1562, TO 1564, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutia
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutio sam. ž lat. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutio – samostalnik ženskega spola versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutioni [daj. ed.] gl. absolucijona ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutioni
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutȋst – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutīzem – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolȗtum – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolvȅnt – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolvéntka – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolviran del. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolviran -a -o deležnik versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo:
nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolvirati glag. dvovid. ♦ P: 7 (TT 1557, TAr 1562, TO 1564, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absọ́rpcija – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absorpcȋjski – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstinẹ̑nca – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstinẹ̑nčen – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstinȅnt – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstrahȋrati – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstrȃktnost – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abstrȃktum – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absȗrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absȗrden – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
absȗrdum – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abšid samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abtah (abtah, abtoh, aptah) samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abtašicaGLEJ: aftašica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abtašica -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abtašica sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abtašica -e samostalnik ženskega spola predstojnica svetišča, ženskega samostana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abtoh samostalnik moškega spolaGLEJ: abtah
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali
abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime
Abulanarij:
Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abulen [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
pridevnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abulensis m osebno lastno ime
Avilski:
Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Abundij -a m osebno lastno ime
Abundij:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuon gl. abvon itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuuku gl. abuvko itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuvko -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuvko sam. s kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuvkoGLEJ: jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuvski pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuvski prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abuvski -a -o pridevnik ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abvon -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abvon sam. ž kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abvon -a samostalnik moškega spola sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abvonov pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abvonov prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
abvonov -a -o pridevnik ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
accidenciae [mn.] gl. akcidencija ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
accidenciae
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
accidens sam. m lat. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
accidens – samostalnik moškega spola kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
acervus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
acetọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ač zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ač zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aček [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolasifilis
PRIMERJAJ: jajček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ad gl. od ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adGLEJ: od
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.-Valj. (Kres VI. 342.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adalbert -a m osebno lastno ime
Adalbert:
de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adam -a m osebno lastno ime
Adam:
Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adamant sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adamant -a samostalnik moškega spola najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adamantov -a -o pridevnik ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adamaski prid. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adamaski -a -o pridevnik ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adamov -a prid. Adamov:
Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adaptácija – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adaptacȋjski – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adāpter – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adaptȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adar sam. m neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adekvȃten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adekvȃtnost – glej adekvȃten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aden
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aden gl. eden ♦ P: 2 (TC 1550, MTh 1603-kor.)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adenGLEJ: eden
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adiaforijski prid. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adiaforiski -a -o pridevnik ki je povezan z adiaforisti; SODOBNA USTREZNICA: filipistični FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adiaforist sam. m ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adiaforist -a samostalnik moškega spola pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adin
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adini gl. edini ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adini
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȃdjektiven – glej ȃdjektiv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adler prim. odler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adminastracȋjski – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
administratȋven – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
administrȃtor – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
administrȃtorka – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
administrȋrati – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
admirȃlski – glej admirȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
admirālski, adj. Admirals-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adofs [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolaptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops
PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adolfus m osebno lastno ime
Adolf:
kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adonid -a m osebno lastno ime
Adonis:
neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime
Adonija:
trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adonis samostalnik moškega spolaroža
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
adplicatio sam. ž lat. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adplicatio – samostalnik ženskega spola dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adplicirati glag. dvovid. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adplicirati -am dovršni glagol kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adpuščen gl. odpuščen ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adpuščenGLEJ: odpuščen
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; — prim. nem. Hader.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adra [ādra]
samostalnik ženskega spola- koroško jadro
- brisača
PRIMERJAJ: jadro, antila
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adramitiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adramitiski -a -o pridevnik ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adramittiski gl. adramitiski ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adraš
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adraš [adráš]
samostalnik moškega spolahrast z zimzelenimi listi; črnika, LATINSKO: Quercus ilex
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrati (se) glagolGLEJ: ardrati se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
adrenGLEJ: adreni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrenalȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adreni [ādreni]
(adren) pridevnikki je v zvezi z jadrom; jadrn
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.-Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrianitiski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrianitiski -a -o pridevnik ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adrianopel m zemljepisno lastno ime
Odrin:
Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime
1. Hadrijan:
ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan:
Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adriatiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adriatiski -a -o pridevnik v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Adriatisku morje gl. adriatiski, morje ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrȋja, f. = ardrija, Gor.-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrija [ardrija] sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrijaški (adrijatški, adrijaški) pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
adrijatški pridevnikGLEJ: adrijaški
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Adrikomus m osebno lastno ime
Adrihomij:
AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adrobGLEJ: odrob
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adruščica [adrūščica
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolažival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber
PRIMERJAJ: adruška, babura, fota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adruška [adrūška
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolakoroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber
PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adurGLEJ: odur
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adurenGLEJ: oduren
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advent [advȅnt]
samostalnik moškega spolaadvent
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advent samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
advent m, adventus, -us, prihod, prihudnîa,
advent pred Boshizhom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advent -a m advent:
ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advent sam. m ♦ P: 10 (TR 1558, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advent -a samostalnik moškega spola1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent
2. (Kristusov) prihod na svet
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advénten – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adventenGLEJ: adventni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adventīzem – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adventni [advéntni]
(adventen) pridevnikadventen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
adverbiȃlen – glej advȇrb
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokȃtka – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokȃtski – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokatȗra – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ae dvoglasnik ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ae dvoglasnik iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ae; SODOBNA USTREZNICA: ae
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aegiptov gl. egiptov ♦ P: 1 (TC 1550)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aegiptov
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aeiouGLEJ: aejov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aejov [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
(aeiou) medmetizraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aer sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aer
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aero- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aerodinámičen – glej aerodinámika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aerodinámika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aerodrọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aerodrọ̑mski – glej aerodrọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aeroplȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Aétius -a m Aetij: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afekt sam. m ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afekt -a samostalnik moškega spola zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afektācija, f. die Affectation (stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afektȋven – glej afẹ̑kt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afenja samostalnik ženskega spolaGLEJ: afinja
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
afȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
affect
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinic gl. afinjec
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áfinja – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áfinja, f.,
pogl. opica; — iz nem. Affe.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinja [áfinja]
samostalnik ženskega spolaopica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinja (afenja, afinja) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
afinja ž, F
4,
resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena
Affina;
ſimia, -ae, ena
affina;
ſimius, -ÿ, ene
affine moṡhyz;
ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene
affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinja -e ž opica:
ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinja -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinja sam. ž ♦ P: 5 (TO 1564, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinjanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
afinjar samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
afinjec m, ſimiolus, -li, en
affiniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinjica [áfinjica]
samostalnik ženskega spolamajhna opica; opička
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinjič samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
afinjin [áfinjin]
pridevnikopičin
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinjski [áfinjski]
pridevnikopičji
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinjski pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
afinski prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afinski -a -o pridevnik slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afirmácija – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afirmatȋven – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afkelj [áfkǝlj áfkǝljna]
samostalnik moškega spolakoroško sponka, zaponka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afker [āfker]
samostalnik moškega spolanapušč
PRIMERJAJ: ahker1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afklar [āfklar
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolaizdelovalec šivank, igel, sponk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afklarica [āfklarica
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolaizdelovalka šivank, igel, sponk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afklati [āfklati āfklam]
nedovršni glagolspenjati, zapenjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afnáti se – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aforȋst – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aforístičen – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afric
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Afričan [afričȁn]
ali [afričȃn]
samostalnik moškega spolaAfričan
PRIMERJAJ: Afrikanar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afrik -a samostalnik moškega spola veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Afrika [ȃfrika]
samostalnik ženskega spolacelina Afrika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Afrika -e ž zemljepisno lastno ime
Afrika:
Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Afrikanar [afrikȃnar]
samostalnik moškega spolaAfričan
PRIMERJAJ: Afričan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime
Afričan:
po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afrikánski -a -o prid. afriški: živé po püščavaj afrikanski AI 1878, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afrikanski pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime
Afriški:
berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afriski prid. ♦ P: 1 (TL 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afriski -a -o pridevnik ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Afrodizija -e ž osebno lastno ime
Afrodizija:
Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
ȃfta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aftah [áftah]
samostalnik moškega spolanaglavna ruta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aftašica [āftašica
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
(abtašica) samostalnik ženskega spolaopatinja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aftašičin [āftašičin
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
pridevnikopatinjin
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
aftelj samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
aftelj sam. m ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 280698 zadetkov.