Tiskanje

afrikanizírana čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áfriška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áfriška gôrska čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

albíno čebéla -- -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

álpska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

álpska kránjska čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anatólska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ápi.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |čebela| ápikultúra, ápiterapíja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

arábska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

arménska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ázijska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bačela

GLEJ: čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

banátska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.-Met., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bečelič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

béčula – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bȉk1 bíka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bílaterálno dvóspôlna čebéla -- -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

boben²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bodálce -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

brenčé

:

brenče letati

brenčèč

-éča -e:

brenčeč glas

brenčeča vrtavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brenčélica -e ž (ẹ̑)
ljubk. čebela: roj brenčelic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brenčélica -e ž (ẹ̑) ljubk. |čebela|
brenčéličin -a -o (ẹ̑) ljubk.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brnẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brnẹ́ti, -ím, vb. impf. summen; čebela, muha brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; brummen: gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

búba -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Buckfast čebéla -- -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

buckfaška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučéla -e ž (ẹ̑)
zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučéla -e ž (ẹ̑) zastar. čebela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučẹ̑la – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučela [bučẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: čebela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučela -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučela

GLEJ: čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bušanec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

cíprska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

cíprski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino
♦ zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čbẹ̑la – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čbę̑la, f., pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla -e [če in čə] ž (ẹ̑) roj čebel; ~ delavka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla -e ž

žuželka, ki daje med in vosek

SINONIMI:

star. brenčelica, zastar. bučela, ekspr. čebelica, nar. muha

GLEJ ŠE SINONIM: priden
GLEJ ŠE: rojivka, ogrebsti, ogrebsti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024

čebéla Frazemi s sestavino čebéla:
délaven kot čebéla, marljív kot čebéla, príden kot čebéla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela

V VARIANTI IZRAZOV: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebẹ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela [čǝbẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: bučela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela (čibela) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela sam. ž ♦ P: 8 (TPs 1566, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola

žuželka, ki daje med in vosek, nabira cvetni prah, rastlinske smole in oprašuje večino žužkocvetnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: čebela

FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela ž

geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela gl. pšela

geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela ► žˈbẹːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebela
Glej:

pri čeBelih: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla čistílka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla čistílna plesálka -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla délavka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla dojílja -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla gonjáč -e -a ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla gradílka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla gradíteljica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla iskálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla iznašálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla izvídnica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla krmílka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla letálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla medaríca -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla nabirálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla obirálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla plesálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla prezračeválka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélar2 čebélarja samostalnik moškega spola [čebélar] in [čəbélar]

iz zoologije ptica živih barv z daljšim koničastim kljunom, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; primerjaj lat. Merops apiaster

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čebelár – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla rekrútka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla róparica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla samotárka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla sledílka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla snažílka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla spremljeválka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla stražárka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla trótovka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla ubijálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla velikánka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla vóskarica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla zajedávka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla zidaríca -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebéla zidárka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]

1.

ekspresivno čebela

2.

ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo

2.1.

ekspresivno

3.

navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let

FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čebélica -e [čebelica in čəbelica] ž (ẹ̑)
1. nav. ekspr. manjšalnica od čebela: čebelice letajo od cveta do cveta
// šol. odtis žiga s čebelico kot znamenje priznanja najmlajšim učencem: dobil je že dve čebelici
2. nav. mn. najmlajša članica taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo lepo število medvedkov in čebelic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebelica

Predlog

čebelice samostalnik ženskega spola

manjšalno čebela

domišljijski lik

IZGOVOR: [čebélica], rodilnik [čebélice] in [čəbélica], rodilnik [čəbélice]

BESEDOTVORJE: čebeličin

ZVEZE: čebelica Maja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélica -e [če in čə] ž (ẹ̑) manjš.; poud. |čebela|; šol. žarg. pohvalna ocena; člov. taborjenje čebelic |najmlajših članic taborniške organizacije|
čebéličin -a -o [če in čə] (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélica Frazemi s sestavino čebélica:
délaven kot čebélica, marljív kot čebélica, príden kot čebélica

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebẹ̑lica – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čəbę̑lica, f. dem. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélja búba -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélja ličínka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélja rása -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélja vŕsta -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélja žêrka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélje jájčece -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji]

1.

ki je v zvezi s čebelami ali gojenjem čebel

STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebẹ̑lji – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebélji ród -ega rodú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]

1.

manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

2.

ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čebelnják – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čẹ̑la – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čę̑la, f., vzhŠt., pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čelon

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čemę̑la, f., GBrda, pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čemelak

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čibela samostalnik ženskega spola

GLEJ: čebela

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čibela, čibelen ipd. gl. čebela čebelen ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čibela

GLEJ: čebela

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čistílka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čistílna plesálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čmẹ̑la – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čmę̑la, f., Dalm. (Reg.), vzhŠt.-C., pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čmela

GLEJ: čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čmelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čmŕlj -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čŕna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čŕna pritlíkava čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dalmatínska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dámska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

délavec -vca m z -em člov. (ẹ́) gozdni ~; umski, zdravstveni ~; biti dober ~
délavka -e ž, člov. (ẹ́) tovarniška ~; nečlov. čebela ~
délavčev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

délaven Frazemi s sestavino délaven:
délaven kot čebéla, délaven kot čebélica, délaven kot mrávlja, délaven kot mrávljica

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

délavka -e ž (ẹ́)
1. ženska, ki poklicno opravlja kako fizično delo: sprejeti v službo tri delavke; nekvalificirana delavka; tovarniška delavka; delavka udarnica
2. s prilastkom ženska, ki poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: kulturna, prosvetna delavka; socialna delavka ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom; terenska delavka
3. ženska, ki dela sploh: na vseh področjih potrebujemo mnogo pridnih delavcev in delavk / ekspr. ta pa je delavka!
4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek spolno nerazvita samica pri čebelah, mravljah: delavke in matica; čebela delavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

délavka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

délavka krmílka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

délavka nabirálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dínarsko-kráška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

diploídna délavka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dojílja -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dolgodláka čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dolgorílčen -čna -o [dou̯goriu̯čən] prid. (ȋ)
ki ima dolg rilec: dolgorilčni sloni
♦ čeb. dolgorilčna čebela čebela, ki ima dolg rilček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dolgorílčna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dolgožíva čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

domáča čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

drúžbena čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

držálce -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dvóspôlna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

egíptovska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ênoóka čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

fčéla -e ž čebela: fcséla KOJ 1833, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

fčelar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

fiziolóška trótovka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

frontálni dvóspôlnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

furlánska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

furlanski

Predlog

furlanska furlansko pridevnik

IZGOVOR: [furlánski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gódba Frazemi s sestavino gódba:
máčja gódba, priredíti kómu máčjo gódbo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gradílka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gradíteljica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grížast1 -a -o prid. (ȋ)
1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves
// siten, čemeren: ne bodi tako grižast
2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci
♦ čeb. grižasta čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grížav -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima grižo: grižav bolnik
♦ čeb. grižava čebela
2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih
// siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grížava čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grížavka -e ž (ȋ)
1. čebela, ki ima grižo: pročelja panjev so grižavke močno onesnažile
2. ženska, ki ima grižo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grmulon

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gŕška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hercegôvska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

himalájska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

himalájska orjáška čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

híšna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hompelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ibêrska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

índijska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

iskálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

italijánka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

italijánska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

italijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / do 2002 italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja
♦ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica

italijánsko

prisl.:

govoriti (po) italijansko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

izbljúvati -am in -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in -bljújem dov., izbljúval tudi izbljuvál (ú; á ú)
izmetati iz želodca; izbruhati: izbljuvati jed, pijačo; pren., ekspr. izbljuval je vso svojo nezadovoljnost
♦ čeb. čebela izbljuva medičino spravi medičino iz medne golše

izbljúvati se

, tudi izbljuváti se

izbruhati se:

ko se je izbljuval, mu je odleglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

izlèt -éta m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

izlétna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

iznašálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

izvídnica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

jájčece -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

japónska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

javánska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

jémenska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

jesénska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

júžna stépska čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kako je bolje: »os x« ali »x os«?

Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kápska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kárnika -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

karpátska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kavkáška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kavkáška gôrska čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kavkáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kavkaz: kavkaški narodi / kavkaški tobak
♦ bot. kavkaška jelka visoko parkovno drevo, po izvoru s Kavkaza, Abies nordmanniana; zool. kavkaška čebela čebela sive barve, Apis mellifera caucasica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kiklópka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kitájska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

klicár -ja m (á)
1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik2: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva
● knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec
2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: klicar z bobnom; klicarji in trobentači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kobíla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

komár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

koróška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kranjíca -e ž (í)
čeb. žarg. kranjska čebela: čistopasemska kranjica / čebela kranjica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kranjíca -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kránjska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kránjska sívka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kránjski -a -o prid. (á)
1. star. slovenski: kranjski humor; peti kranjske pesmi / kranjski pisatelj; kranjski rojak
2. nanašajoč se na Kranjsko v stari Avstriji: štajersko-kranjska meja / kranjska dežela
● ekspr. kranjski Janez v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka; šalj. kranjski Janez slovenski fant, Slovenec
♦ bot. kranjski jeglič jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; kranjska krhlika grm z velikimi, podolgovatimi in bleščečimi listi, Rhamnus fallax; kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; čeb. kranjska čebela čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; etn. kranjski cekar cekar iz različno barvane slame, na eni strani navadno z narodnim motivom; gastr. kranjska klobasa klobasa iz svinjskega mesa in začimb

kránjsko

prisl.:

govoriti (po) kranjsko

●

pog., ekspr. povej (po) kranjsko po domače, razumljivo; sam.:, pog. dve kranjski, prosim kranjski klobasi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kráška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kratkodláka čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kratkožíva čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

krétska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

krímska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

krmílka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

krojačíca -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

krožíti króžim nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

krváva čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kúkavičja čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

láška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lážna mática -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lésna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

letálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í)
1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
♦ igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
// voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz; pilot je letel že nad 5000 km ima nad 5000 km vožnje
// publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh
// pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo
5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele
6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
● ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo

leté

:

mimo oken lete

lete je prišel na cilj

letèč

-éča -e

1.

deležnik od leteti:

leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot

vrana, leteča nad poljem

hitro leteče lastovke

visoko leteča puščica

z vetrom leteče listje

/ sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17

2.

publ.

ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj:

leteča odkupovalna, servisna ekipa

leteča prometna policija

leteča patrulja

/ leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih

//

premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe

♦

zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.:, pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

letéti -ím nedov. lêti -íte, -èč -éča; lêtel -éla, -èt/-ét; letênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Čebela, ptič ~i; Skakalec se je odgnal in ~i; poud.: Čolnič ~i od brega |se hitro premika|; Leta kar ~ijo |hitro minevajo|; ~ v knjigarno po knjigo |teči, hiteti|; knj. pog. Omet ~i stran odpada; dvovid. ~ iz službe biti odpuščen; leteti na koga/kaj Očitki ~ijo name

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ličínka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ličínka čebéle délavke -e -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

madagáskarska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

makedónska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mála čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

maltéška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

máren -rna -o prid. (á ā)
star. marljiv, delaven: maren človek, delavec / marna čebela / iron. marna birokracija / delo marnih rok / marno prizadevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

marljív -a -o prid., marljívejši (ī í)
nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela

marljívo

prisl.:

marljivo delati, se učiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

marljív Frazemi s sestavino marljív:
marljív kot čebéla, marljív kot čebélica, marljív kot mrávlja, marljív kot mrávljica

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mática -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

medaríca -e ž (í)
čeb., navadno s prilastkom čebela, ki naredi dosti medu: to so dobre medarice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

medaríca -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

méden2 in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na med; meden4: medno pecivo / zastar. medne besede
♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína]

iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med

ETIMOLOGIJA: ↑medica

medonôsen medonôsna medonôsno pridevnik [medonôsən]

ki ima, daje medičino ali mano, iz katerih čebele izdelujejo med; SINONIMI: medovit

STALNE ZVEZE: medonosna čebela
ETIMOLOGIJA: iz nositi med

medonôsna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

medováča, f. čebela medovača, die Honigbiene, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

melȋsa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

metatéza -e ž (ẹ̑)
jezikosl. zamenjava mesta glasov v besedi, premet: poglavje o metatezi / metateza likvid / beseda čebela je nastala po metatezi iz bečela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mláda čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mladíca -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mrávlja Frazemi s sestavino mrávlja:
bíti kóga/čésa kot mrávelj, délaven kot mrávlja, marljív kot mrávlja, mrgoléti kóga/čésa kot mrávelj, nèutrúden kot mrávlja, príden kot mrávlja, vrvéti kóga/čésa kàkor mrávelj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mrávljica Frazemi s sestavino mrávljica:
délaven kot mrávljica, marljív kot mrávljica, príden kot mrávljica

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.-Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.-M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mrtvíca -e ž, pojm. (í) neobč. otopelost, neobčutljvost: vdati se ~i; snov. prekopavati ~o |prst|; števn. |mrtva čebela; mrtvi rečni rokav|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče-Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.-DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mrtvíca -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

múha -e ž (ú)
1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo / kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni
// nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo
2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj
3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški
4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve
5. ekspr., v povedni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober / cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho, pog. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; pog. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; lov. žarg. to žival moramo čim prej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

muhelič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mušelj¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mušon²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nabirálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ)
nabirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ~ gob; nečlov. čebela ~
nabirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nabirálka -e [nabirau̯ka tudi nabiralka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj nabira: nabiralka zelišč
♦ čeb. čebela nabiralka odrasla čebela, ki nabira nektar, cvetni prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nabirálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

navratnica [navrȃtnica] samostalnik ženskega spola

čebela roparica

PRIMERJAJ: ropanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

negoválka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

némška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

némška čŕna čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

némška tèmna čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nèželáta čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nìšteri -a -o nedol. zaim.
1. nekateri: té, ki .. i csini niſteri ſztou krát teliko KŠ 1771, 43; Nisteri cslovek szi jáko lehko dene AIN 1876, 42; ali malo nisteri je zgrüntávao AI 1875, kaz. br. 6; ka bi se človeki tak navadile, kak ništera domáča stvár AI 1878, 6; [seme] prineſzlo je niſtero pa séſztdeſzét krát teliko KŠ 1771, 42; Nisteroj Goszpodi sze tüdi rouka more küsnoti KOJ 1845, 27; Nisteroj deci je vszigdár grdi nôsz KAJ 1870, 31; ſzlüge nyegove niſteroga ſzi zbili KŠ 1771, 70; csigli v-nisterom táli neglihi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI; da szta obadva vnisterom táli po törszko oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Vu ništeroj hiži rokodelavci prebivajo BJ 1886, 7; Gda bi Goſzpon Kriſztus z-niſterim dnévom pred ſzvojimi mokami gezdo KM 1796, 104; i Profeta nisteri Soltári SM 1747, 91; niſteri ſzo .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; I ovo, niſteri z piſzácsov erkli ſzo KŠ 1771, 28; csi gli bi niſteri ſteli, nej ſzo knige meli BKM 1789; z-Erdelszkoga nisteri szo nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Ništeri so ménši od rošča AI 1878, 23; Ništeri so že ztrávov zarašeni BJ 1886, 26; vu kterom jeſzo i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1; Tak te vidoucse niſtere ſze zovéjo KŠ 1754, 131; i niſtere znouvics obrnyene BKM 1789, 4; ſze je nahájalo, i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; Nistere sztvarê hodijo KAJ 1870, 10; Ništere so že znôva zoráne BJ 1886, 38; tejla .. niſtera pa na ſzmrt KŠ 1754, 139; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; zvün niſteri Goszpoczkoga réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; Z odvrnênye nisteri znameniti nevôl BRM 1823, IX; liki ſze niſterim drejmle KŠ 1771, 2 (B1b); I on je dáo .. niſtere pa Paſztére KŠ 1754, 10; zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; i on je vu ſzvojem Katekizmusi, niſtere ſzlov. peſzmi vo dao ſtámpati BKM 1789, 3b; nego szo Vôgri escse nister drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Grittus je nistere dáo vmoriti KOJ 1848, 80; Nistere lüszke odêvajo KAJ 1870, 10; i za nistere dnéve sze na prevzeme vtanácsivanye AI 1875, kaz. br. 2; ino akoſze glih vniſterih meiſztih katechiſmus reczituje TF 1715, 5; Nahájajo ſze vniſteri peſzmaj ete ztühoga jezika recsi BKM 1789, 7; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; zniſterimi molitvami i peſzmami KŠ 1754, 3b; z-nisterimi pa govorejnya tále razlocsávamo KOJ 1833, 8; ali se [čebela] zništerimi delavci odseli AI 1878, 36
2. nekaj: ár živé [enodnevnice] samo ništeri vör AI 1878, 38; Za nistera leta szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Pred nisterimi dnévi törci szo strelali AIP 1876, br. 1, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nìtkasti -a -o prid. nitkast: Na glávi má [čebela] krátke, nitkaste šlátalnice AI 1878, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nóriška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

núbska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

obhódni dél plésa -ega -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

obirálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

obnóžinska grúdica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

odêja Frazemi s sestavino odêja:
béla odêja, íti pod odêjo, snéžna odêja, zlésti pod odêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

oplojêno čebélje jájčece -ega -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

oplojeválec -lca [oplojevau̯ca tudi oplojevalca] m (ȃ)
knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

opraševálec -lca [opraševau̯ca in opraševalca] m (ȃ)
žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

opraševálec -lca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

opraševálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

orjáška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

osmíčiti -im nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

palestínska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pánjska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

panónska kránjska čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

paremiolóški pridevnik

ki je v zvezi s paremiologijo, jezikoslovno in folkloristično disciplino, ali gradivom, ki ga proučuje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pásanka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pášen -šna -o prid. (ā)
nanašajoč se na paša2: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem
♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pášna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pášna plesálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pčẹ̑la – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pêlod -óda m (é ọ́)
bot. več pelodnih zrn, pelodna zrna: čebela nabira pelod; pelod v zrelih prašnikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pêrzijska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

píčiti -im dov. (í ȋ)
1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila
2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha
3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil
// prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom
● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi

píčen

-a -o:

pičeni del telesa

pičeno mesto ga je srbelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

píčiti, pȋčim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

píčiti -im dov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

plesálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

plešóča čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

polétna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pôlsêstra -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pomládna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

prašéča se čebéla -e -- -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

práva čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

prelétna razdálja -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

prezračeválka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pribrenčáti -ím dov.; drugo gl. brenčati (á í) Čebela ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

príden Frazemi s sestavino príden:
príden kot čebéla, príden kot čebélica, príden kot mrávlja, príden kot mrávljica

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pritlíkava čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pršíčava čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pršíčavost -i ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

púnska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

razgíbati2 -am in -ljem nedov. (ī)
star. razgrinjati, razprostirati: razgibati prt / čebela razgiba krila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rdéča čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rekrútka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

résasti glavník -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rilčkomér -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rojéča čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rôjeva čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rojívka -e ž (ȋ)
nav. mn., čeb. rojiva čebela: opuščati rojivke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rojívka -e ž

čeb. čebela, ki roji

SINONIMI:

čeb. rojiva čebela

GLEJ ŠE: čebela

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024

ropanica [rọ̑panica] samostalnik ženskega spola

navadno množina čebela roparica

PRIMERJAJ: navratnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rọ̑parica, f. die Räuberin; — čebela r., die Raubbiene, Cig., Jan., M., Levst. (Rok.); — riba r., der Raubfisch, Cig., Jan.; — ladja r., das Raubschiff, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

róparica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rumêna kavkáška čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rúska stépska čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sahárska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

samotárka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

samotárska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sedéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu
// biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali
2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža
a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo
b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju
c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi
4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi
5. um. žarg. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret
6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi
// ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu
● pog. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati

sedé

:

sede na klopi, je pletla

sede delati, spati

sedèč

-éča -e:

sedeč za mizo, so se pogovarjali

sedeči kip

to delo zahteva sedečo držo

●

sedeči poklic poklic, pri katerem se delo opravlja sede; sedeča kopel kopel v sedežni kopalni kadi

♦

bot. sedeči cvet, list, plod cvet, list, plod brez peclja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sedéti na -ím na nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti navadno z določenim namenom pretežno na zadnjici na čem
Čebela sedi na cvetu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024

sesálni aparát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sesálo -a [səsalo in sesalo] s (á)
1. zool. cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane: čebela srka medičino s sesalom; sesalo in grizalo
2. zastar. sesalka: izčrpati vodo s sesalom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sêstra -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

séverna gózdna čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

séverna tèmna čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

severnoáfriška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sicilijánska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sicílska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sírijska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sírska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

síva čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

1.

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

2.

žival sive barve, navadno krava

3.

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

4.

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sívka -e ž (ȋ)
1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sívka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sledílka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

snažílka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sociálno živéča čebéla -- -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

solitárna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

spremljeválka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

srednjerúska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stražár -ja m s -em člov. (á) nočni ~; telesni ~; ~ pred vhodom
stražárka -e ž, člov. (á) delo ~e; neobč. ~ ognja v templju varuhinja; nečlov. (čebela) ~
stražárjev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stražárka -e ž (á)
ženska, ki (poklicno) koga, kaj straži: pred vhodom ga je ustavila stražarka / telesna stražarka / ekspr. stražarka ognja v templju čuvarka
♦ čeb. (čebela) stražarka čebela, ki čuva, straži vhod v panj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stražárka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stresajóča čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

strúpni kanál -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

strúpni mešíček -ega -čka m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

súmatrska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

súndska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

súpersêstra -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

svetlokríl -a -o prid. (ȋ ī)
knjiž. ki ima svetla krila: svetlokrila čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

svetlokríl -a -o (ȋ í í; ȋ) ~a čebela
svetlokrílost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ščétka -e ž (ẹ̑)
manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten
// krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

šóltska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

šuméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir šumi; svila šumi / ekspr., z notranjim predmetom gozdovi so šumeli svojo pesem / zunaj je šumel veter
// povzročati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: neprestano se je presedala in šumela z obleko; ves čas je šumel s papirjem; šumel in ropotal je pred vrati, dokler mu niso odprli
// s prislovnim določilom šumeč se premikati: potok šumi po dolini / slap šumi v kotanjo šumeč pada / ekspr. v svilenem krilu je šumela po dvorani šumeč z oblačili šla; pren., ekspr. mimo nas šumi čas
2. v zvezi s čebela s premikanjem telesa, kril povzročati šumenju podobne glasove: čebele šumijo v panju; brezoseb. v čebelnjaku je prijetno šumelo / ekspr. ob poti je šumel čebelnjak
3. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati šumenju podobne glasove: množica v dvorani je šumela; brezoseb. v razredu je šumelo kakor v panju
● ekspr. vse ženske so šumele o tem govorile, šušljale
4. brezoseb. imeti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: temnilo se mu je pred očmi in v glavi mu je šumelo; šumelo ji je v ušesih
// ekspr. imeti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: še dolgo mu je šumelo v glavi od bučne glasbe / v glavi mu je kar šumelo od številnih vprašanj

šumé

knjiž.:

voda je šume padala v strugo

šumèč

-éča -e:

potok je šumeč tekel med skalovjem;

prim. šumeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

šumeti ► ˈšėmėt ˈšimin nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tèmna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tovarišíca -e ž (í)
1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: izbrati tovariše in tovarišice za odpravo; tovarišica pri igri
// ženska v razmerju do moškega, s katerim živi v življenjski skupnosti: našel si je dobro tovarišico / življenjska tovarišica
// ženska v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: svoji tovarišici je zašepetala nekaj na uho; tovarišica v sobi
2. ženska v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: poklicne tovarišice je niso podprle; obrniti se na tovariše in tovarišice v stranki / ekspr. čebela z brenčanjem privablja tovarišice druge čebele
3. ženska v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: njene tovarišice malo vedo o življenju; šla je s tovarišico na ples
4. nekdaj naslov za odraslo žensko: na sestanek je prišlo le nekaj tovarišic; predstaviti neznane tovarišice / kot nagovor tovarišice in tovariši, začenjam sejo; kot pristavek k imenu, poklicu: tovarišica profesor(ica); tovarišica ravnateljica
5. šol. žarg., v socializmu učiteljica, profesorica: dobiti ob polletju novo tovarišico; tovarišica za slovenščino
♦ etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trót tróta samostalnik moškega spola [trót]

1.

samec čebele

2.

slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...

trọ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trót -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trótavka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trotávost -i ž (á)
čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trótovka -e ž (ọ̑)
čeb. matica ali vsaka od čebel, ki zalega neoplojena jajčeca: v brezmatičniku postanejo čebele trotovke / čebela, matica trotovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trótovka -e ž (ọ̑) čebela, matica ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trótovka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ukrajínska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

upíčiti -im dov. (í ȋ)
nar. pičiti: čebela, kača ga je upičila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

urožíčiti se, -ȋčim se, vb. pf. = rožiču podoben postati: čebela se urožiči = napravi si zalego, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

usésti se usédem se dov., stil. usèl se uséla se; nam. usést se in usèst se (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi lastne teže
a) postati nižji, gostejši: sneg se je usedel; prekopana zemlja se je hitro usedla
b) premakniti se v smeri navzdol: gošča se hitro usede / na pohištvo in stene se je usedel prah / pusti kavo, da se usede
2. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: usedi se in se odpočij; usesti se na stol, pod drevo; s težavo se usede
// namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela se je usedla na cvet
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: usesti se h klavirju, k večerji / usedel se je na prvi vlak odpeljal se je s prvim vlakom
4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os prečke se mora usesti v ležaj; vijak se je dobro usedel
● pog. besedilo se je igralcu že usedlo ga že dobro obvlada, zna; ekspr. usesti se na mehko pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; slabš. usesti se na posestvo prilastiti si ga, polastiti se ga; ekspr. usesti se komu na vrat, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. to doživetje se ji je usedlo v spomin si ga je zapomnila; ekspr. fant se ji je usedel v srce vzljubila ga je

uséden

-a -o:

dvigniti usedeni prah

usedena zemlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ústni aparát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

včéla -e tudi -é ž čebela: Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Včéla (a méhe), je od ednoga centimetera malo dugša AI 1878, 35; Medved i vcselé KAJ 1870, 95; i potáksem vcséle nadale v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; včéle méd i vosk beréjo AI 1878, 3; nede potrebno vcséle bujti AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vèlečebéla -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vírus popáčenih čebéljih kríl -a -- -- -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vzhódna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vzhodnoáfriška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vzhodnoázijska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zabrenčáti -ím dov., zabrénči in zabrênči; zabrénčal in zabrênčal (á í)
oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha zabrenči / preh. tiho si je zabrenčal pesem mrmraje zapel
// dati živalskemu brenčanju podoben glas: zvonec na vratih je zabrenčal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zabrenčáti -ím dov. zabrenčánje; drugo gl. brenčati (á í) Čebela ~i; poud. zabrenčati kaj tiho ~ pesem |mrmraje zapeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen (v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zádružno živéča čebéla -- -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zahódna medonôsna čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zahodnoáfriška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zajedávka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zaletéla čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zidárka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zímska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zláta čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žálec -lca [žau̯ca in žalca] m (á)
nar. vzhodnoštajersko želo: čebela ima žalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žbela gl. čebela ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žbela ipd. gl. čebela ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

želódček -čka m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od želodec: otroški želodček ne prenese mastne hrane; zdraviti si želodček z brinovčkom / kupiti kilogram piščančjih želodčkov / žejni in lačni želodčki so hitro posedli za mizo otroci
♦ zool. medni želodček razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žêrka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.