častit -a -o (častit, čestit) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenȋt – glej imenīten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenȋt, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenit -a prid. imeniten:
Ob taiſtem zhaſſu je shivil v'puszhavi ta imeniti im. ed. m dol., vuzheni, inu ſveti Appat Pioterius (V, 78) ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti im. ed. m dol., inu Bogaboyezhi Thomash Morus (V, 197) → imeniten
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenit pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenit1 posam. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenit2 prid./posam. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenit3 prid. ♦ P: 9 (TT 1577, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imenīten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
imeniten -tna prid. imeniten:
Joſve je bil en imeniten im. ed. m Volshiak ǀ ta imenitin im. ed. m Philoſophus Pythagoras je djal ǀ kakor je bil odgovuril ta imenitni im. ed. m dol. Vuzhenik Bartholomæus de Scobar ǀ kakor yh je bil navuzhil ta iminitni im. ed. m dol. Kuhar Leucones ǀ una imenitna im. ed. ž greshniza Catharina ta lepa imenovana ǀ od tiga imenitniga rod. ed. m Philoſopha Pitogorosa ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu unimu imenitnimu daj. ed. m Beſedniku ǀ ſtu drugih peldou hualio, katere ty imenitni im. mn. m Malary ſo ſmalali primer.> Veliku je bilu Mashnikou, ali trye ſo ti imenitnishi im. mn. m → imenit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
jemenit
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
jemenit gl. imenit ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
poglavit pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.