bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.-Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.
bója, f. die Farbe, Jan., nk.; — iz hs. od tur. boja die Farbe.
bojáriti, -ȃrim, vb. impf. = barvati, Mur., Jan., Kos.; — prim. boja.
dobȋtəv, -tve, f. die Erlangung, die Gewinnung, Cig., Jan.; Samuelova daritev in boja d., Ravn.; — der Gewinn, Mur., Cig.
dvobòj, -bója, m. der Zweikampf, das Duell, Cig., Jan., nk.; (tudi: dvóboj).
izbòj, -bója, m. die Exosmose, h. t.-Cig. (T.).
izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
nabòj, -bója, m. 1) das Angeschlagene, der Beschlag, Cig.; — die Plackarbeit (placage, arch.), h. t.-Cig. (T.); — 2) der Böttchertriebel, C.; — 3) die Ladung (z. B. eines Gewehres), die Patrone, Cig., C., DZ., nk., BlKr.; z dvojnim nabojem, doppelt geladen, Cig.; — 4) eine Wand von angestampfter Erde, C., Z.; — tudi: náboj, Valj. (Rad).
nadbòj, -bója, m. die Oberschwelle (bei der Thüre), Guts.-Cig.
obòj, -bója, m. der Beschlag, die Schalung; die Austäfelung, Dict., Cig., Jan.; deščen o., die Bretterverschalung, Levst. (Pril.); das Thür- und Fensterfutter, Cig., Jan.; notranji o. ladje, die Innenbordsbekleidung, DZ.; — die aus Brettern bestehende Giebelwand eines Hauses oder einer Scheune, Dol., Notr.
obǫ́jati, -am, vb. pf. mit Farbe anstreichen: obojani stolpi, LjZv.; — prim. boja.
odbòj, -bója, m. der Widerschlag, der Rückstoß, der Abprall, Cig., Jan.; die Abstoßung, Cig. (T.), C.; — die Reflexion (phys.), Cig. (T.), C.; popolni o., totale Reflexion, Sen. (Fiz.), Žnid.; — die Abwehr, der Widerstand, Jan., C., DZ.; zveza za boj in o., Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); naskoki in odboji, LjZv.
pobòj, -bója, m. 1) die Schlägerei; v pobojih, Ravn.-Valj. (Rad); bil je spet p. to noč, jvzhŠt.; iz tega je bil neko nedeljo strašan poboj, Navr. (Vod. sp.); — die Schlacht, Jan.; hud poboj med dvema armadama, Cig.; užugal je njegove vojske v nekoliko pobojih, Ravn.; — 2) der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., M.; bratovski p., Jsvkr.; die Niederlage (eines Heeres), Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dalm., Kast.
podbòj, -bója, m. 1) die Thürpfoste, der Thürstock; — 2) der Stützbalken, Dict.; — 3) der Unterzugsbalken, ZgD.; der Unterkeil, C.
prebòj, -bója, m. 1) das Durchschlagen, der Durchschlag, Cig., Jan.; — 2) die Pore, Erj. (Ž., Som.), Cig. (T.); — 3) die Zwischenwand, C.; "kar je vmes postavljeno", Dict.; — 4) die Compensation, Cig. (T.), DZ.; — prim. 2. prebiti 2).
premožénje, n. 1) das Vermögen; brez premoženja, vermögenslos; vse svoje p. zapraviti, sein ganzes Vermögen verthun; — 2) der Sieg, C.; kjer nẹ́ boja, tudi nẹ́ obenega premoženja in obladanja, Kast.
razbòj, -bója, m. 1) r. (ladje), der Schiffbruch, C.; — 2) das Gemetzel, der Kampf, Dalm.; imeti r. z nadlogami in izkušnjavami, Ravn.-Valj. (Rad); — der Straßenraub, Met.; — der Raub, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj, DZ.; peljati svoje ljudi na razboj, mit seinen Leuten einen Raubzug unternehmen, Nov.
samoubòj, -bója, m. = samomor, der Selbstmord, C.
stẹnobòj, -bója, m. = stenolom, C.
ubòj, -bója, m. der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., Trub.-Mik., nk.
zabòj, -bója, m. 1) der Verschlag, die Kiste (aus Brettern), Cig., Jan., Pot.-M., nk.; — 2) = paž, die Verschalung, Ljub.; — die Zwischenwand, Dict.
dokončánje -a s
1. dokončanje, konec: steri je zecsétek i dokoncsánye Vöre SM 1747, 28; liki je gotova bila vola, tak i dokoncsanye ztoga ka máte KŠ 1771, 542; k-odicsenomi dokoncsanyi gotovoga boja KOJ 1848, 118
2. sklep, odločitev: Dokoncsanye sze szlavanyom zgodi AI 1875, br. 2, 3; Zdokoncſanyá ſcsés tvojega Kraj vzeti BKM 1789, 404; pouleg ſzvojega moudroga dokoncsanya KM 1790, 44; nega sztálnoga dokoncsanya KOJ 1833, 5; (poszlavci) sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; je oblübo, ka obcsinſzko dokoncsanye na meſzti nihá KM 1790, 88; Poſzlüsa nyé dokoncsanye BKM 1789, 269; Po dokoncsanyem goripisza AI 1875, kaz. br. 2; vſzáko lüſztvo je melo dokoncsanya KM 1790, 90; nyé dokoncsanya szpunyávati KOJ 1833, VII; je orszácskoga szpráviscsa Dokoncsanya dopüszto vogerszki szpiszati KOJ 1848, 123
kàma prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Kama je po ſzvojem gori ſztánenyi ſou KŠ 1754, 112; Oh ſzvetlo ſzuncze, kama KŠ 1754, 250; Kama ido po ſzmrti vörnih düſe KMS 1780, B2; Celi sereg fticsov, kama dalecs, kama KAJ 1870, 26; hová? kama? AIN 1876, 35
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: ali neznas, odkud ide, i kama odhája KŠ 1771, 271; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Ino Evangelium ... Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Ah bár dabi 'ze ednouk tá, Kama 'zelejm priti KŠ 1754, 274; poſzlao je je vu meſzto, kama je on bio idoucsi KŠ 1771, 202; Oh kak je lejp’ orſzág tam kama jaſz idem SŠ 1796, 61; ga pelajo tá, kama ovak ne more pridti KOJ 1833, VI; je vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4
4. čim, izraža stopnjevanje časa dogajanja: Kama dale na törszkoj zemlji je szpletanca tak velika, ka sze vövdárjênye boja mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3
občèdniti se -im se dov. spametovati se: Da sze lüdsztvo ednok obcsedni, nede vecs boja AIP 1876, br. 10, 3
podìgnoti -em dov.
1. dvigniti, povzdigniti: Bogábojécsa Divicza podigne ocsi szvoje KOJ 1845, 85; András szvoja plécsa podigne i múcsa KOJ 1848, 17; da ſzi tvojo ſz. rokou ober nyih podigno KM 1783, 55; Jó'sef pred ſzvojom brátjom je podigno gláſz ſzvoje rejcsi KM 1796, 30; pren. Da naſſa mislejnya na Nebeszko po'selejnye podignes KM 1783, 97; szrczé i roké k-Bougi podigni govorécs KOJ 1845, 48; Za ſzebom je nyé podigno KM 1783, 253
2. zvišati: da Kráo niti dácse podignoti, niti pejnez ponacsiti neszme KOJ 1848, 53
3. povišati: meszto Eszterházi Pávla szo Bertsényi Miklósa na Palatinsztvo podignoli KOJ 1848, 104
4. spodbuditi: Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a
podìgnoti se -em se
1. dvigniti se, postati boljši, plemenitejši: Szrczé moje podigniſze Tvojmi Bougi na ſzpejvanye KŠ 1754, 266; Szrczé moje podigni ſze BKM 1789, 352; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem, podigni sze nad besznôcsov protivnikov moji TA 1848, 6; Záto ſze vſzi podignimo, I zeſz na gori ſztanimo BKM 1789, 62; da sze je po vszem nyegovom tábori na ednouk veliki krics podigno KOJ 1848, 26; Jáko velika nevola Od boja, pobejga Sze je na nász podignola BKM 1789, 343; Ar ſzo ſze moji grejhi viſſe moje gláve podignoli KŠ 1754, 241
2. upreti se: Rákotzi Ferenc proti Leopoldi I. sze podigne KOJ 1914, 146; ino vszi sze podignejo na enkrát prouti Czaszari KOJ 1848, 90
podìgnovši -a -e ko je dvignil: Po tom ocsi ino roké na nebésza podignovsi, szvojo düso Bougi szporoucsi KOJ 1848, 15
podìgnjeni -a -o
1. dvignjen: Nistera podignyena hi'za je 60 sztopájov viszika KAJ 1870, 66; Koga potrejbcsina szili, z-podignyenov deszniczov sze more vö prosziti KOJ 1845, 9
2. povišan: Za toga volo je z-Egerszke Püspekije, stera je na Érsekijo podignyena, dvej nouvih napravo KOJ 1848, 122
pomáganje -a s pomoč: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye bode tak nazháj zaszlü'zeno AI 1875, kaz. br. 1; ki je zGrcskoga pouleg premoucsi i pomáganya Dühá ſzvétoga vö zoſztámpani KŠ 1771, A7a; ka sze naj prinasz za pomáganya volo boja nikse szprávlanye ne zgodi AIP 1876, br. 7, 1; nego na Bo'zo diko i ſziromákov pomáganye naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; racsunali szo, ka pomáganye dobijo AI 1875, kaz. br. 3; po vaſoj molitvi i pomáganyi Dühá Jezus Kriſztuſovoga KŠ 1771, 592; Vu nyih ali po pomáganyi tálnika ſze vcsiniti KMK 1780, 92; zvünejsnyim pomáganyem KŠ 1754, 178; Béla II. od toga hipa je z-pomáganyom szvoje 'sené szrecsno kralüvao KOJ 1848, 28
prenèsti -nesém dov.
1. prenesti: Enoch, ka ga je Boug preneſzao KŠ 1771, 691; pren. Ocsa, preneſzi ete pehár od méne KŠ 1771, 148
2. prestati, pretrpeti: Boug, ki ne nihá váſz ſzküsávati viſe, kak morete preneſzti KŠ 1771, 509; I to vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém KAJ 1848, 4; Ar premiſzlite, kákſi je té, ki je tákſe na ſzé protigúcsanye od grejsnikov prenoſzo KŠ 1771, 694; Bo'zo ſzrdo prenoſzo BKM 1789, 103; Szpoumente ſze pa ſzti prvi dnévov, vu ſteri ſzte vnogo boja trplivoſzt preneſzli KŠ 1771, 689
prenèšeni -a -o
1. prenesen: Po vöri je Enoch preneſeni KŠ 1771, 690
2. preveden: Na Vandalszka Vüszta prenesseni KOJ 1833, I
prepüščenjé -á s
1. dovoljenje: z-purgatoriuma tüdi nej brezi bo'sega prepüscsenyá KOJ 1845, 96
2. premirje: Fersinand I. Szolimana na pét lejt prepüscsenyé boja szproszi KOJ 1848, 81
škodlívost -i ž škodljivost: oni, ki skodlivoszti boja nevêo naprê viditi AIP 1876, br. 6, 6; i poteri doli vſzáko skodlivoſzt KŠ 1754, 224; Zakaj bole skodlivoſzt ne vzemete KŠ 1771, 500
trplìvost -i ž potrpežljivost: je je ednouk obiſzkala Bo'za trplivoſzt KŠ 1771, 710; nas dár: trplivoſzt BKM 1789, 55; Krsztsanszka trplivoszt KAJ 1848, 299; Trplivoszt vszáko 'zmécsavo obláda KAJ 1870, 14; za ete zdánye krátke trplivoszti vzéti blá'senſztvo KM 1783, 220; ſzte vnogo boja trplivoſzti preneſzli KŠ 1771, 689; dáj mi mirovno trplivoſzt KM 1790, 40; da vu trplivoszti priglihnejſi bodem KŠ 1754, 239; znamejnya ſzo vcsinyena med vami, vu vſzoj trplivoſzti KŠ 1771, 551; Jezus! osznáj'zi me Zmirovnov trplivosztyov KŠ 1754, 247; Zevſzov ſztrplivoſztyov KŠ 1771, 580; Zdaj ſze radüjem vu trplivoſztaj KŠ 1771, 605
vö̀vdárjenje -a s izbruh, nenaden, silovit pojav: ka sze vövdárjênye boja vszáki dén mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3
