Tiskanje

cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola

1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet

1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža

2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje

3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet

FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cvẹtílọ, n. = cvetlica, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cvətlíca, f. die Blume; poljska cvetlica, die Feldblume.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cvətlíčica, f. dem. cvetlica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dúha, f. der Geruch, Habd.-Mik.; dobra duha, angenehmer Geruch, jvzhŠt.-C.; cvetlica je lepe duhe, SlN.-C.; lisičja d., der Fuchsgeruch, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

korìna -e ž
1. cvetlica: z-edne korine na drügo szêla AIP 1876, br. 2, 8; Za lepim krscsákom lêpo Korino KAJ 1870, 123; Za náras se imenüje tráva, korine AI 1878, 41; Môdri korin plamén szveto AI 1875, kaz. br. 8; Potom môdre korine glédala AI 1875, kaz. br. 7
2. šopek: Bokréta; korina KOJ 1833, 152; cvêtje je brála med grmovjem i v-korino je je zvézala KAJ 1870, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

možák, m. 1) ein starker, kraftvoller Mann; ein tüchtiger Mann; možaki—modraki, weise Männer, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Balsamine (vrtna cvetlica), Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

otebica, f. neka bela cvetlica (Edelweiß? tudi: oteblica), Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prímožək, -žka, m. dem. primož; — die Ringelblume (calendula officinalis), Cv.; — hribovski p., das Bergwohlverleih (arnica montana), Medv. (Rok.); tudi: das Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Glas.; — žlahtni primožki, neka vrtna cvetlica, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

róuža tudi róža -e ž cvetlica, roža: Jaj! jaſz mála rou'sa SŠ 1796, 147; Ro'za KAJ 1870, 18; naj sze nebori prouti ravnitelsztvi, ka nikomi rou'se nerodi KOJ 1845, 4; pren. Rou'sa ſzkrovna KM 1783, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

roža -e ž roža, cvetlica: obena rosha im. ed. nej taku radovita, kakor je Lilia ǀ kakor ta roſha im. ed. dà mèd zhebellam ǀ Lucifer is lete nebeske roshe rod. ed. bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi daj. ed., travi, sheliſzhi, pereſi ǀ ta tarta poshene to rosho tož. ed., ali zvejt ǀ KaKor s'rosho or. ed. te dobrute ǀ kroh inu meſsu roshe im. mn. rataio ǀ moje ſerze je polnu rosh rod. mn. teh troshtou, inu meru ǀ nej ſim taiſtih rosh rod. mn. ena, katera na okni raſte ǀ kranzel, s' rosh rod. mn. spleten ǀ huala je perglihana travi, inu rosham daj. mn. ǀ tergai roshe tož. mn., dokler je spumlat ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse tož. mn., zheliſzhe, dreuie ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe tož. mn., tu veliku shtimanu ſlatù, ſrebru ǀ kronajte ſe s' roshami or. mn. ǀ pod roshami or. mn. ſo bile skrite koprive ǀ leta S. Diviza je taisti lepi pungrad zerna s'roshamij or. mn. sončna roža sončnica: Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam, kakor ſonzhna rosha im. ed. Sonzu, katira vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha ← stvnem. rōsa ← lat. rosa ‛vrtnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rožica -e ž rožica, cvetlica: Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.