Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

álmožna -e ž (á)
zastar. miloščina: deliti, prositi almožno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

artikulȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

avtográm -a m (ȃ)
svojeročni podpis znamenite osebe: dajati, deliti avtograme; lov na avtograme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

avtográm -a m
lastnoročni podpis znamenite osebe
SINONIMI:
knj.izroč. avtograf

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

balón balóna samostalnik moškega spola [balón] FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.-Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blagorcì, m. pl. blagorcè deliti = blagore deliti, Dol.-Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brátski -a -o prid. (ȃ)
ki je tak kot pri bratih, med brati: bratski objem, pozdrav; bratski odnosi; bratska ljubezen, pomoč, sloga; bratske vezi; gojiti bratska čustva / simpatije do bratskih narodov; nekdanje bratske republike / ekspr. bratska cena zmerna, primerna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brátsko primer. prisl. (ȃ) ~ si deliti bratovsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brázdati1 -am nedov. (ā ȃ) knjiž.
1. delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi
2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

celôta -e ž (ó)
1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost
// neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele
// z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna
2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil
// izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo
// izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

cepīti1 cẹ́pim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cepíti se in cépiti se -im se nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

cẹ̑v cevȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čȁs čása m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čáša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

činžati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled deliti, porabljati, uničevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čléniti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine
// delati kaj členovito: morje členi obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čléniti -im nedov.
1.
kaj deliti celoto na zaključene dele, enote
SINONIMI:
2.
kaj povzročati, da kaj kaže neravne, vijugaste obrise
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: razčlenjevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

čléniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ)
1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
// nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora biti dober govornik
● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dár -ú tudi dár -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn., star. darí (ȃ ȗ; ȃ) dati v ~; ~ za jezike; žgalni ~; vznes. ~ovi zemlje |pridelki|; deliti ~ove

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dẹ̄l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deleč deležnik

PRIMERJAJ: deliti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

deleč1 (dileč) deležje
v zvezi z zakrament, kaj izraža opravljanje obreda, ki je bil postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deleč
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delejoč (deleoč) deležnik

PRIMERJAJ: deliti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. dajati, deliti: drugim deležiti dobrine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od deliti: delitev dohodka na posamezne sklade; delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; delitev parcele na tri dele; delitev po delu / delitev hrane poplavljencem
♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo
2. biol. razmnoževanje organizmov z razpolovitvijo: podolžna, prečna delitev / delitev celice razpolovitev celice tako, da se najprej razpolovi jedro, nato pa ostali del
3. strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja: delitve pri zobniku niso enakomerne; utorska delitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delitev ► dėˈl’iːtȯf -tve ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delíti -ím nedov. (ī í)
1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe
2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico
3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo
// dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim
4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo
5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet
● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal
♦ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; jezikosl. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delíti -ím nedov.
1.
kaj iz celote delati dele glede na prostor, enoto, skupino
SINONIMI:
razdeljevati, knj.izroč. drobinčiti, publ. drobiti, ekspr. kosati, knj.izroč. razdrabljati, ekspr. razkosavati
2.
komu kaj od večje količine dajati po delih
SINONIMI:
porazdeljevati, razdeljevati, zastar. deležiti, knj.izroč. distribuirati, neknj. pog. talati
3.
kaj s čim mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja
SINONIMI:
mat. dividirati
GLEJ ŠE SINONIM: ločiti
GLEJ ŠE: razpolavljati, razpolavljati, razpolavljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

delíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

delíti Frazemi s sestavino delíti:
delíti pêlin, delíti pléve od zŕna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti je sestavina izrazov
Deli in vladaj

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delìti tudi dilìti -ím nedov. deliti: právicſno ſze meni deli TF 1715, 40; Csi vcsászi radoszt deli BKM 1789, 15; veſzeljé deli BRM 1823, 10; krsztsánszke návuke delit KOJ 1845, 13; Ki dilís nebeſzke dári KM 1783, 46; dobrouto 'snyimi dilís SŠ 1796, 151; ſze na trouje dilí KŠ 1754, 159; örocsine ne dilí KŠ 1771, 210
delèči -a -e deleč: Dáre delécs KAJ 1848, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti [delīti delím] nedovršni glagol

deliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti glagol

PRIMERJAJ: deleč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

deliti nedov., F14, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje diliti; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â dido, vun diliti; dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai diliti; elargitor, kateri vunkai dily; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facere, diliti; partitor, kateri dily, ali deile déla; sortè dividere, po ſrèzhi diliti; sulcare aequora, morje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti -im nedov. deliti: sazhne obilnu almoshne tem vboſem deliti nedol. ǀ jeſt nebom nihdar poſabil dokler bom shiu sa vasho dusho molit, almoshne delliti nedol. ǀ shenskimu ſpolu velike gnade delij 3. ed. ǀ molite, poſtiteſe, almoshne delite vel. 2. mn. ǀ Gospud je vſe skuſi molil, inu almoshne dellil del. ed. m ǀ ſo oblubili, de bodo sa nyh dushe molili, almoshne delilli del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti glag. nedov. ♦ P: 32 (TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti gl. partiti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti ► ˈdėl’iːt -iːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delíti se -ím se nedov.
ločevati se v dele, skupine
SINONIMI:
knj.izroč. atomizirati se, ekspr. cepiti se, publ. parcelirati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

deliti se glagol

PRIMERJAJ: deljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

deliti se nedov., F2, bifidus, bifidatus, -a, -um, kar ſe na dvuje dily, na dva platy reṡklán; biseta, ſvinîa, kir na glavi szhetine ſe na dvuje dilè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti se glag. nedov. ♦ P: 5 (TT 1557, DB 1578, DBu 1580, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deliti se -im se (deliti se, diliti se) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; (iz česa), v kaj iz celote se ločevati, cepiti v samostojne enote; SODOBNA USTREZNICA: deliti se
2. kdo; v čem, med kom imeti različne poglede, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: razhajati se
2.1 kdo; zoper koga biti, delovati proti komu
3. negotovo, v zvezi deliti se po množici postajati številčnejši; SODOBNA USTREZNICA: množiti se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delíti z -ím z nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti koga/kaj s kom/čim
Z možem je delila veselje in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

»Delivec« ali »delilec« pravice

Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deljen deležnik

PRIMERJAJ: deliti, deliti se, deljeno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

deljen -a -o (dilen) deležnik
versko, v zvezi z zakrament, (od koga) ki se opravlja kot obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deljen, podeljevan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deljênje -a s (é)
glagolnik od deliti: deljenje darov / deljenje števila s številom; okrajšano deljenje hitrejše deljenje, pri katerem se deli samo s približno vrednostjo delitelja / deljenje besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deljenje -a (dilene, dilenje, deljenje) samostalnik srednjega spola
1. česa dajanje po delih od večjega kosa, večje količine; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, razdeljevanje
2. dajanje česa od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deljenje
3. versko, v zvezi z zakrament, česa opravljanje obreda, ki je bil postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, podeljevanje
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Deljenje besed

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Deljenje besede »nekakšnega«

Zanima me, kako se pravilno deli besedo nekakšnega, če jo moramo deliti pri -kš-. Nekak-šnega ali nekakš-nega? Pravilnejše se mi zdi prvo, vendar to ne zadosti pravilu, da mora biti v drugi vrstici zlog, na katerega se začne neka beseda. Na šne- se ne začne nobena knjižna beseda.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Deljenje besed z vezajem in nedeljivi vezaj

Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Deljenje omrežnih naslovov

Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla. Primer: V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu pravilno delimo omrežne naslove?".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deljív -a -o prid. (ī í)
ki se da deliti: deljiva snov
♦ ekon. deljivi dohodek skupni viri prejemkov družbenih skupnosti, ki se delijo po določenem ključu; mat. deljivo število število, ki se da brez ostanka deliti s kakim drugim številom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deljív -a -o prid.
ki se da deliti
SINONIMI:
zastar. razločen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

deljívost -i ž
dejstvo, da se kaj da delitipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. delilnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

dẹ̑lnica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

didilu
GLEJ: deliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dilenje, diliti gl. deljenje deliti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

díler -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diliti
GLEJ: deliti

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dividẹ̑nda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dividírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti: dividirati tisoč s pet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dividírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dividíranje (ȋ) mat. deliti: kaj ~ tisoč s pet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle (mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.-Mik. (V. Gr. IV. 254.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobíček -čka m
presežek izkupička nad stroški, prodajne cene nad nakupno cenopojmovnik
SINONIMI:
profit, knj.izroč. dobit, zastar. dobitek, zastar. prebitek, zastar. pridobitek
GLEJ ŠE SINONIM: plačilo
GLEJ ŠE: korist2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

dobro4 (dobru, dobro) členek
1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobróta -e ž (ọ̑)
1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka: čudi se njeni dobroti; storiti kaj iz dobrote; ne verjame v njegovo dobroto; materina, srčna dobrota / službo je dobil samo po njegovi dobroti
2. nav. mn. dejanje, storjeno komu v korist: nikoli ji ne bom mogel povrniti vseh dobrot; izkazovati, deliti dobrote; zahvaliti se komu za prejete dobrote; obsipati koga z dobrotami
// star. korist2, dobro: otroci se ne zavedajo, kakšna dobrota je zanje učenje / zastar. zemeljske dobrote užitki, prijetnosti
3. nav. mn. dobra jed ali pijača: nanesli so mu raznovrstnih dobrot; postregli so mu z vsemi dobrotami, ki so jih premogli; miza je bila polna najrazličnejših dobrot
4. zastar. dobra kakovost: vino ni posebne dobrote
● ekspr. sama dobrota ga je je zelo dober, dobrosrčen; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš; preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo
♦ pravn. pravna dobrota nekdaj oprostitev od pričevanja proti bližnjim sorodnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobróta -e ž, pojm. (ọ̑) srčna ~; poud. Sama ~ ga je |je zelo dober|; števn. deliti ~e; mn., snov. postreči z ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobrota -e ž dobrota: dobruta im. ed. pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava ǀ vſe letu kar imash od njega dobrute rod. ed. ſi ti prejel ǀ nijh dobruti daj. ed. ſe je zhudil ǀ Esau nej hotal dobruto tož. ed. Iacobavo Sposnati ǀ vſe nyh vpajne imaio v'dobruto tož. ed. Boshjo poſtavit ǀ ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti mest. ed. shiveti ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto or. ed. Naſhiga Odrèshenika ǀ krajl s'ſuſebno dobruto or. ed. ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio, dubruto or. ed. ǀ ſe nepusti omezheti nikar s'dobruto or. ed., nikar s'shtrajfingo ǀ veliku dobrudt rod. mn. od G. Boga je bil prejel ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute tož. mn. ſvoijmu folku deliti ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute tož. mn., vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobrotováti -újem tudi dobrótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑)
star. izkazovati, deliti dobrote: preskop je, da bi dobrotoval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobrọ̑tovati, -ujem, vb. impf. d. komu = dobrote deliti, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dodelíti -ím dov. dodélil -íla, nam. dodelít/dodelìt; dodeljênje; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu koga/kaj ~ mojstru pomočnika, delavcu stanovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drobínčiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. drobiti, deliti: drobinčiti kmečka posestva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drobínčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; drobínčenje (í ȋ) neobč. drobiti, deliti: kaj ~ posestva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drobíti -ím nedov. (ī í)
1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas
// publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo
// knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale
2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake
3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila
// ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem
// ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko
4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi
5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi
♦ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

drobížiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; drobíženje (í ȋ) poud. |deliti, cepiti|: kaj ~ moči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvoje štev., F7, bifarium, na dvuje, na dvá poota, na dvá plata; bifidus, bifidatus, -a, -um, kar ſe na dvuje dily: na dva platy reṡklán; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje deliti; biseta, ſvinîa, kir na glavi szhetine ſe na dvuje dilè; deruncinare, reṡklati, na dvuje vreizhi; dimidiatus, -a, -um, na dvuje reṡdilen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvojiti1 -im nedovršni glagol
1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvojiti se1 -im se (dvojiti se, dvajiti se) nedovršni in dovršni glagol
1. nedov., kdo/kaj ločevati se v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti se, cepiti se
2. dov., kdo prenehati biti skupaj; SODOBNA USTREZNICA: raziti se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnja
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin  sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angleški termin  collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

enakoprávno prislov [enakopráu̯no] ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fáza G0 -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

févd -a m (ẹ̑)
v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb: deliti fevde; obdariti koga s fevdom / dati posestvo v fevd v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

folk -a m narod, ljudstvo, ljudje: ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnada -e ž milost: gnada im. ed. S. Duha te zhudeſsa v'zloveku ſtury ǀ moja S. gnada im. ed. bo s'zhaſsam premankala ǀ preſs vſe milosti, inu gnade rod. ed. ſo s'taistim ſe maſhzvali zhes ſvoje nepriatelne ǀ on je tuoi S: gnadi daj. ed. ſe samiril ǀ podeli meni tvojo S. Gnado tož. ed. ǀ kadar hozhe v'gnado tož. ed. Boshjo priti ǀ aku bote v'gnadi mest. ed. Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ katiri ſo bily v' gnadi mest. ed. Boshy leti ſo bily shegnani ǀ bodo nepolneni s'gnado or. ed. S: Duhà ǀ she v' Maternem teleſſi je bil s' gnado or. ed. Boshjo napolnen ǀ Bug is svojo ſuſebno gnadnobi or. ed.+ njega neobarval ǀ oblak is Kateriga vſe gnade im. mn. bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad rod. mn., darij inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Pofliſsajmo ſe daleshni ratat gnadam daj. mn. ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade tož. mn., inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ s'ſvoimy S. gnadami or. mn. vaſs napolnit ← srvnem. genāde ‛milost’; → negnada

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gradíti -ím nedov. (ī í)
1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi svoj značaj
2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi
3. delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček
// deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge
4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic
● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal
♦ meteor. gradi se območje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hálja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

halọ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

indivíduum -dua tudi -a m (ī)
1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik: kolektiv je sestavljen iz individuov; boriti se za pravice človeka kot individua
2. knjiž. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; človek: v pogovoru sodelujeta vselej vsaj dva individua; miselna prodornost je pri vsakem individuu drugačna
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: visoko moralen individuum; umetniški, vsestransko razviti individui
3. nav. slabš. človek, oseba sploh: ta individuum je kaj vem od kod; s takim individuom se nočem družiti / bil je v seznamu nevarnih individuov
4. knjiž. del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: skladno zaokrožena skupina stavbnih individuov
♦ biol. (posamezen) organizem, osebek; filoz. posamezno bitje ali stvar, ki je ni mogoče deliti, ne da bi z delitvijo prenehal njen obstoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

invertírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek
♦ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdajati [izdȃjati izdȃjem] nedovršni glagol
  1. izdajati, izneverjati se
  2. deliti, razdeljevati

PRIMERJAJ: izdati1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Izgovorjava besede »dodeli« v pesmi »Noč božična, sveta noč«

Pri pevskem zboru za božični koncert pripravljamo Sattnerjevo skladbo Noč božična, sveta noč z naslednjim besedilom:

Božje dete to dodeli, da se v srcih sveti mir naseli.

Imamo dilemo pri izgovorjavi besed dodeli in naseli. Za besedo naseli je pravopis jasen – naglas je na e-ju, e je ozek. Kako pa je z besedo dodeli? V pravopisu naglasno znamenje za besedo dodelil kaže na ozek e. Če pa upoštevamo pravila, ki veljajo za besedo deliti, potem bi moral biti e v dodeli, širok. Lahko, prosim, svetujete, kako naj izgovarjamo besedo dodeli? Hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izolírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).
2.
kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.
4.
iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

jín-jáng -a m (ȋ-ȃ)
nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico / filozofija jin-jang; v prid. rabi: jin-jang filozofija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kako pisati »Zgornja in Spodnja Muta«?

Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kȃlati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kálati -am nedov.
1. cepiti, klati: Hasadni; kálati, pokati KOJ 1833, 159
2. deliti: Czejli ste liſzt ſze pa kála na trouje KŠ 1771, 632; Arſze nyegova miloscsa kála i ne tála liki dári KŠ 1771, 442

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kategoríja -e ž (ȋ)
1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije
2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini
3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije
● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustev
♦ avt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; jezikosl. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kategorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razvrstiti v kategorije: kategorizirati ceste; kategorizirati šole po številu oddelkov / kategorizirati odgovore v konkretne in splošne razvrščati, deliti; publ. ni mogoče ene fakultete kategorizirati za pomembnejšo od druge imeti za, šteti za

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kóliko1 -- s °kolíko (ọ́; ọ̑) S ~ denarja bi se zadovoljil; S ~ delavcev bi se opravilo to delo; ~ je ena plus ena; S ~ je treba deliti 60, da se dobi tri; Po ~ prodajate jabolka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kondóm -a m (ọ̑)
tanka gumijasta prevleka za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, zanositvijo, navadno za moški spolni ud: natakniti kondom; počen kondom; proizvajalec kondomov; uporaba kondoma; seks brez kondoma; kondomi in diafragma / deliti brezplačne kondome / ženski kondom / zaščita s kondomom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kọ̑s1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krájšati -am nedov. (ȃ)
1. delati kaj (bolj) kratko, skrajševati: krajšati krilo, obleko; vrsta se je vedno bolj krajšala / krajšati besede; tekst je tu in tam krajšal / dan se krajša
2. z dajalnikom povzročati, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine: z govorjenjem mu je krajšala pot; bral je in si tako krajšal zimske večere
● s petjem si krajša čas se zabava, odganja občutek praznote
♦ mat. krajšati ulomek deliti števec in imenovalec z istim številom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kŕma1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krojíti se -ím se nedov.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lékcija -e ž (ẹ́)
1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne
// (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo
2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji
3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil – to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lévi -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometuprim. leva1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ločíti in lóčiti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od koga/česa
Ločijo meso od kosti.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj od koga/česa
Ta lastnost ga loči od drugih sošolcev.
3.
kdo/kaj razlikovati med kom/čim
/Dobro/ loči med pšenico in ječmenom.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj
Na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo.
5.
kdo/kaj videti koga/kaj
Ločil je posamezne ljudi na polju.
6.
kdo/kaj deliti koga/kaj od koga/česa
Travnik loči potok od ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

ločíti se in lóčiti se -im se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj lastnostno deliti se od koga/česa
Tujci se ločijo od domačinov.
2.
kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
Ločil se je od družbe in domačih.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj raziti se
Ločili so se /kot prijatelji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

Ločíti zŕno od plevéla

Zanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mátičar Frazemi s sestavino mátičar:
íti pred mátičarja, odpeljáti kóga pred mátičarja, popeljáti kóga pred mátičarja, stopíti pred mátičarja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mejíti -ím nedov. (ī í)
1. imeti isto, skupno mejo: Slovenija meji na Avstrijo, Hrvaško / tu meji dolenjsko narečje na gorenjščino / soba meji z eno steno na dvorano / v gozdu meji s sosedom
2. knjiž. omejevati, zapirati: visoke skale so mejile globel / črta dreves je mejila obzorje
3. deliti: obzidje je mejilo mesto od predmestja / ekspr. ta dva dogodka mejijo mnoga leta
4. ekspr., navadno v zvezi z na biti zelo podoben: njegovo pisanje meji na reportažo / to meji že na blaznost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mejíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imeti skupno mejo na koga/kaj / s kom/čim
Že vsa leta meji s tem sosedom.
2.
redko kdo/kaj ločevati koga/kaj od koga/česa
Meji ju različna miselnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

menáža -e ž (ȃ) voj. žarg.
1. (vojaška) hrana: menažo smo redno dobivali; dobra menaža / deliti, kuhati menažo jed, jedi; pri menaži je šest vojakov manjkalo pri jedi, pri obroku
2. v zvezi oficirska menaža, v stari Avstriji oficirska menza, oficirska restavracija: hraniti se v oficirski menaži; vodja oficirske menaže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

menáža -e ž, snov. (ȃ) voj. žarg. deliti, kuhati ~o (vojaško) hrano; števn., star. oficirska ~ menza, restavracija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

meníh Frazemi s sestavino meníh:
živéti kot meníh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

míloščina -e ž (ī)
navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

množíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; nasprotniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile
// delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali
2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet
● zastar. svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

množíti -ím nedov.
1.
kaj delati kaj številnejše, večje
SINONIMI:
knj.izroč. pomnoževati
2.
mat. opravljati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj
SINONIMI:
knj.izroč. multiplicirati, zastar. poštevati
GLEJ ŠE SINONIM: razmnoževati, razmnoževati, večati1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

množíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

morálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na moralo:
a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno
b) moralni propad, razkroj; moralna kritika družbe; držati se moralnih načel, zakonov; to ni le ekonomsko, ampak tudi moralno vprašanje / ima izostren moralni čut / moralna vzgoja otrok / slabš. deliti moralne nauke; moralna tendenca romana je preveč poudarjena / ekspr. moralni izprijenec; moralna čistost / slabš. moralno zgražanje moralistično / moralen človek tega ne bi naredil; on je zelo moralen / moralno-politična karakteristika / moralni kodeks novinarjev, zdravnikov etični kodeks
c) to je moralni nauk basni, zgodbe
2. nanašajoč se na človekovo duševnost, čustva: moralna in materialna podpora; moralno zadoščenje / čutiti moralni pritisk / povzročiti veliko moralno škodo / pravna in moralna dolžnost, pravica / ekspr. dobiti moralno klofuto, lekcijo / moralni zmagovalec
● pog. imeti moralnega mačka občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zloprim. moralnopolitičen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

múhast -a -o prid. (ú)
1. ki spreminja svoje odločitve, odnos glede na trenutno razpoloženje: zelo je muhast in jezav; muhasta ženska; muhast kot aprilsko vreme; pren. muhasta usoda
// ki ima pretirane, samovoljne zahteve, želje: streči muhasti gospodi / ekspr.: muhasta moda nenavadna, spremenljiva; muhasta zima
2. neubogljiv, samovoljen: muhast osel; vojaški konji so muhasti / ekspr. muhast motor
3. ekspr. poln nepričakovanih sprememb: muhaste tržne razmere; muhasto vreme / muhast april
4. zastar. hudomušen, šaljiv: prijazno muhast obraz Pavlihe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

muliné -êja tudi mouliné -ja [muliné -êja] m (ẹ̑ ȇ)
tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja
// tkanina iz te preje: obleka iz mulineja
♦ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

na predl., F1246, I. s tožilnikom ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; bipartire, na dvuje deliti; choreuma, -tis, ena péſſim na plès, pleſna péſſim; commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti, na ẛnanie dati; connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon ſtopiti; deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; devolutum est ad me, je na me padlu; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fusè, na dolgu; levam tenere, na levu ſe derṡhati; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; II. z mestnikom absconditè, na ẛkrivnim; abstractè, na ſamoti, odvleizhnu; acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; in, na; in agro, na puli; loco alterius, na meiſti eniga druṡiga; objacere, na pooti biti, na pooti leṡhati; peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti; secretó, na ṡkrivnim; vices, vice, na meiſti; prim. nase 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F6, capitelum, glaviza na ſtebru; intenſive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.; mancipio dare, na prodajo poſtavlati; mancipium, na predajo poſtavlen; patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant. [74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat na gavgah visy;

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

narazendeliti (narazen deliti) glag. nedov. ♦ P: 4 (TC 1555, TT 1557, TAr 1562, TL 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

narazendeliti se (narazen deliti se) glag. nedov. ♦ P: 2 (TL 1561, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naspôl [naspou̯] prisl. (ȏ) star.
1. na pol, na polovico: deliti si stroške naspol / njivo imata naspol na spolovini
2. napol, delno: naspol izpita pijača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

náuk -a [nau̯k] m (á)
1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju: priznati, sprejeti nov nauk; filozofski, naravoslovni, verski nauk; nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje / razvojni nauk; nauk o celicah, dednosti, grbih, toploti, valovanju, zvoku; nauk o človeku
// ta sistem spoznanj, vezan na določeno osebo, na določeno področje: Kopernikov heliocentrični nauk; to je dogmatični nauk Cerkve
2. nav. ekspr. pouk, nasvet: izpolniti, upoštevati nauke staršev; hvaležen mu je za ta nauk / dati komu dober, koristen nauk; deliti nauke vsem ljudem / ravnati se po naukih vzgojiteljev / lepi, zlati nauki / moralni nauk / ta neuspeh naj ti bo nauk za bodočnost
3. nav. mn., zastar. šola1, študij: dokončati nauke / obesiti nauke na kljuko / sprejeti koga v nauk v uk
● nar. iti k nauku popoldanskemu cerkvenemu opravilu; ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; star. oznanjevati, širiti, učiti krive nauke kar vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno
♦ lit. nauk kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati; rel. krščanski nauk pouk o krščanskih resnicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèdeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje
♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèdeljívi -a -o prid.
ki se ne da, ne sme deliti
SINONIMI:
zastar. nerazločni
GLEJ ŠE: število

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

nehati -am dov. nehati: hozhesh nehat nedol. od taiſtiga greshniga diaina ǀ zhlovik nema nihdar nehati nedol. njega hualiti ǀ ga yshzhesh po hribah, inu dolinah, na nehash 2. ed. dokler ga najdesh ǀ tedaj nenehash +2. ed. od taiſtiga greshniga djana ǀ prezej ta pyauka neha 3. ed. Kry vlezhi ǀ G: Bug nihdar na neha 3. ed. zhloveku ſvoie S: gnade deliti ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà 3. ed. ǀ on nenehà +3. ed., dokler vſe ſobe njemu nepobie ǀ Vi vener ſa letu nemarate, inu od vashiga shlobedraina ne nehate 2. mn. ǀ vſy ſe preshtrashio, od pleſsajna nehajo 3. mn. ǀ oherniki nidar ne nehaio 3. mn. golufat ǀ Moj Iacob nehaj vel. 2. ed. od molitvi, inu pojdi supet skerbejti sa, tvoje shene, otroke, poſle inu shivino ǀ Nehai vel. 2. ed., nehai vel. 2. ed., shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl ǀ nekai vel. 2. ed. ushe enhrat ſe shpot delat is Christuſa tuojga odresheniKa ǀ nehaimo vel. 1. mn. od greha ǀ nehajte vel. 2. mn. ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga Caina ǀ nehaite vel. 2. mn. od vashiga greshniga lebna ǀ nihdar nebodem nehal del. ed. m tebi pomagat ǀ Kadar Nojeſs je bil goloba s'zholna ſpuſtil, de bi vidil, aku she je ne hal del. ed. m prouvdin ǀ prezej ta kuga je bila nehala del. ed. ž ǀ ony ſe ſo bily prestrashili, inu od njeh greſhniga djaina nehali del. mn. m ǀ shtrajfinge Boshie nebodo nehale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Neveljavna glasovnica
Posebna veja politologije, tj. volilne študije, se ukvarja s preučevanjem volitev. Ena izmed tematik v sklopu tega so neveljavne glasovnice (ang. invalid ballots ). Na vas se obračam, ker me zanima, kako v slovenščino prevesti oziroma kako v slovenščini zapisati naslednje angleške termine: to invalidate (a ballot) , (ballot) invalidation , invalidated (ballot) . Bi termini invalidirati (glasovnico ), invalidacija (glasovnice) in invalidirana (glasovnica) bili primerni ali neustrezni? Je ustrezneje reči, da se glasovnico naredi neveljavno? Dodatno pojasnilo: pri angleškem terminu invalidated ballots gre za poskus razlikovanja med blank ballots ( praznimi glasovnicami) in drugimi neveljavnimi glasovnicami, ki jih je mogoče deliti na null ballots ( nične glasovnice ?) in spoiled ballots ( poškodovane/uničene glasovnice ?), pri čemer je invalidated ballots skupni termin za null ballots in spoiled ballots . Ali naj preprosto govorimo o ''drugih'' ali ''ostalih'' neveljavnih glasovnicah?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nevésta Frazemi s sestavino nevésta:
béla kákor nevésta, béla kot nevésta, braníti se kàkor kméčka nevésta, držáti se kàkor kméčka nevésta, kàkor kméčka nevésta, kot kméčka nevésta, kot nevésta, Krístusova nevésta, lépa kot nevésta, sramováti se kàkor kméčka nevésta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obhájati -am nedov. (ȃ)
1. hoditi okrog česa: straža je celo noč obhajala tabor
// izogibati se: ne obhajaj težav z raznimi izgovori; pren. obhajati predpise
// star. hoditi: ob progi so obhajale straže / rad obhaja tuje države obiskuje
2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: danes obhaja svoj šestnajsti rojstni dan; novo leto bomo obhajali kar doma / zvečer so se zbrali in obhajali slovo dobrih prijateljev
3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza, strah me obhaja, kadarkoli ga zagledam / obhajale so ga čudne misli; večkrat ga obhajajo hude slutnje
4. dov. in nedov., rel. dati, deliti posvečene hostije: duhovnik je bolnika spovedal in obhajal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obhȃjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obhajati [obhȃjati obhȃjam] nedovršni glagol
  1. hoditi okrog; obhajati
  2. deliti posvečene hostije; obhajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obhajati ► ȯpˈxaːjat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

očevína -e ž (í)
knjiž. dedna posest po očetu: deliti očevino; travnik je zadnji kos njegove očevine / pregnali so ga z očevine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odbítek -tka m (ȋ)
1. zmanjšanje vsote za določen znesek: deliti dohodek po odbitku za rezervni sklad / pogajal se je za odbitek pri ceni popust
// znesek, za katerega se zmanjša vsota: precejšen odbitek od plače / odbitek točk
2. odbit drobec, kos: udarjal je, da so odbitki leteli po zraku
// arheol. odbit kos prodnika: izdelovati orodje iz odbitkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

oddelíti -ím dov. oddélil -íla, nam. oddelít/oddelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu kaj ~ otrokom kruh; neobč. oddeliti koga/kaj od koga/česa ~ bolnike od drugih ločiti
oddelíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zahtev svojih kolegov ločiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj-M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga, kàkor bi oréhe tólkel, kot bi oréhe strésal, naletéti na tŕd ôreh, ne bíti vréden píškavega oréha, smejáti se, kot bi oréhe strésal, stréti tŕd ôreh, tŕd ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

parcelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pêlin Frazemi s sestavino pêlin:
dáti kómu pêlin, delíti pêlin, dobíti pêlin, grênek kot pêlin, kàkor bi zrásel iz pelína, posláti kóga po pelína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

periodizírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; periodizíranje (ȋ) |deliti na manjše enote|: kaj ~ slovensko slovstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plȃt1 platȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pléva Frazemi s sestavino pléva:
delíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕnja, ločíti zŕnje od plév, ločíti zŕno od plév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podelíti -ím dov. podélil -íla, nam. podelít/podelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu kaj ~ vojaku odlikovanje; neobč. ~ kredit dati; ver. ~ odvezo, zakrament; podeliti kaj z/s kom/čim ~ kosilo s sosedom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podóba -e ž (ọ̑)
1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega
a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba
b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik
// s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure
2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret
3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov
// zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila
4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje
5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba
// knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem
6. zastar. postava1, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji
● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno
♦ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pôl2 [-u̯] mer. prisl. (ȏ)
1. ~ kilograma, litra; ~ klobase, štruce; priti v ~ ure; ~ leta; poud.: To ni vredno ~ toliko, kot si plačal |je vredno dosti manj|; biti možak in ~ |zelo dober, pošten; postaven|; ostati na ~ poti |ne biti izveden v celoti|
2. preganiti polo na ~; deliti si kaj na ~; poud. iti na ~ |razklati se, razpasti|; (za) ~ manjši, večji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

polovíčiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. deliti na dva enaka dela: jarek poloviči njivo / polovičiti plen / to dejstvo poloviči naš uspeh zmanjšuje
● knjiž. ob tako pomembnih vprašanjih ne smemo polovičiti biti polovičarski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

porazdelíti -ím dov. porazdélil -íla, nam. porazdelít/porazdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) koga/kaj ~ učence v dve skupini; porazdeliti kaj med koga ~ denar med reveže

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

porazdeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da se kaj razdeli
a) na celotno površino, celoten prostor: enakomerno porazdeljevati delce v tekočini
b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: porazdeljevati delo, dobrine / pravično porazdeljevati pomoč
2. deliti na več približno enakih delov, enot: izletnike so porazdeljevali v skupine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

predelíti -ím dov. predélil -íla, nam. predelít/predelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ predsobo z lesenimi stenami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pregrizováti -újem nedov. (á ȗ)
s stiskom zob delati luknjo, luknje v kaj: podlasica je pregrizovala kokošim vratove
// s stiskom zob deliti na dva dela: pregrizovati pšenična zrna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prelámljati -am nedov. (á)
1. z lomljenjem deliti na dva dela: začel je živčno prelamljati palico / prelamljati žemlje na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolnjevati tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelamljati besedo, obljubo / prelamljati zakone kršiti
3. publ., z orodnikom delati, povzročati, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelamljati s starim načinom življenja / pesnik prelamlja z ekspresionizmom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prelámljati -am nedov.
1.
kaj z lomljenjem deliti na dva dela, več delov
SINONIMI:
2.
kaj ekspr. večkrat ne izpolniti tega, kar imenuje predmet kot dogovorjeno, obljubljeno, rečeno
SINONIMI:
ekspr. teptati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

prémija -e ž (ẹ́)
1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo
2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja: plačevati visoke zavarovalne premije
3. dobitek za srečko z izžrebano šestmestno številko: zadeti premijo na loteriji / glavna premija z najvišjim dobitkom
4. ekon. denarna pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: izplačevati premije; podjetjem so odobrili premijo; premije za mleko / izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prerazdelíti -ím dov. prerazdélil -íla, nam. prerazdelít/prerazdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) kaj ~ denar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

préšca -e ž (ẹ̄)
nekdaj hlebček, ki se podari na dan pred praznikom vseh svetih 1. novembra: deliti prešce otrokom in beračem; peči prešce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pripravljen -a prid. pripravljen: takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen im. ed. m ǀ ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen im. ed. m ſe voiskovati ǀ ta milost Boshja je vſelej perpraulena im. ed. ž naſs supet v'ſvojo S: gnado vſeti ǀ obena ſpisha nej prau perpraulena im. ed. ž ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena im. ed. ž miloſt Boshja ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu im. ed. s ǀ vſeje perplaunenu im. ed. s ǀ inu ta perprauleni tož. ed. m dol. offer vshgal ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga tož. ed. m ži. vasho dusho gori vſeti ǀ leta tudi je puksho perprauleno tož. ed. ž imel ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tož. ed. s tem sgrevanem greshnikom ǀ vſelej ſo bily perprauleni im. mn. m gnade, inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ Ner vezh ludy ſe najde, kateri ſo nagneni, inu perplauneni im. mn. m hudu ſodit della ſvoih blishnih ǀ vam ſo ushe perpraulene im. mn. ž te vezne grenkusti ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè im. mn. ž te ſtrashne ſpake ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih rod. mn. ǀ Bug vaſs bo perpraulene tož. mn. m naſhal ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene tož. mn. m dershali ſo, de bi te verne restargali ǀ my vidimo te shtransfinge nam perpraulene tož. mn. ž Zapisi perpl- kažejo na disimilacijo r – r > r – l.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razcépljati -am nedov. (ẹ́)
cepiti, deliti: gibanje razcepljajo notranja nasprotja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razčlenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino
// delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti
● pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razdelíti -ím dov. razdélil -íla, nam. razdelít/razdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ hlev s pregradami; ~ učence v tri skupine; razdeliti kaj med koga ~ darila med otroke; razdeliti kaj po čem ~ rože po vsej gredi; razdeliti komu kaj ~ otrokom igrače
razdelíti se -ím se (í/ȋ í) Množica se je razdelila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razdelǜvati -ǘjem nedov. deliti: Nárase razdelüjemo na dvá tála AI 1878, 41
razdelǜvati se -ǘjem se deliti se: Kakda sze escse razdelüjo verbumi KOJ 1833, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razdiljávati -am nedov. razdeljevati, deliti: I ládanya i poiſtva ſzo odávali i razdiljávali ſzo je vſzejm KŠ 1771, 347
razdiljávati se tudi razdeljávati se -am se deliti se: Razdiljáva ſze na tri tále KŠ 1771, 625; razdiljávala ſze je pa vſzákſemi KŠ 1771, 353; na koliko tálov ſze razdeljáva ti ſzedem proſeny TF 1715, 26; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715
razdiljavajóuči -a -e deleč: Vſza eta pa dela eden i tiſzti Düh razdiljávajoucsi ſzvoja laſztivna vſzákſemi KŠ 1771, 514

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razkrojīti -ím dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razmérjati -am nedov. (ẹ́)
z merjenjem deliti na dele: razmerjati zemljišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razpodelíti -ím dov. razpodélil -íla, nam. razpodelít/razpodelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) neobč. kaj ~ zemljo razdeliti, porazdeliti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razpolávljati -am nedov. (á)
deliti na dva enaka dela: razpolavljati sadeže / cesta je razpolavljala vas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razpredelíti -ím dov. razpredélil -íla, nam. razpredelít/razpredelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) neobč. razporediti, razvrstiti: kaj ~ gradivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rázred -éda m (á ẹ́)
1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / šol. žarg. izpit čez razred razredni izpit
// skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom
// prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu
2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda
3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti
// člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije)
4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev
5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi
// stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi
6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov
7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk
♦ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; pravn. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; soc. delavski razred ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razslojeváti -újem nedov.
kaj deliti na sloje
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

razzlogováti -újem nedov. (á ȗ)
jezikosl. deliti na zloge: razzlogovati besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rézati réžem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj imeti sposobnost s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti
Nož /dobro/ reže /na obe strani/.
2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Meso so /strojno/ rezali (s posebnim nožem).
3.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj
(Z vrtnarskimi škarjami) režemo poganjke.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ reže kvadrate.
5.
čustvenostno kdo/kaj boleče pritiskati do koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Naramnice nahrbtnika (mu/ga) režejo v ramena.
6.
čustvenostno kdo/kaj prekinjati kaj
Kriki /neprestano/ režejo tišino.
7.
čustvenostno kaj biti speljan čez/skozi kaj
Železniška proga reže področje.
8.
čustvenostno kdo/kaj peti, igrati kaj
Godba je rezala koračnice.
9.
iz agronomije kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti kaj
Rezali so krompir (za seme).
10.
iz agronomije kdo/kaj mešati kaj
Rezal je vino.
11.
iz tehnike kdo/kaj deliti kaj
To vrsto kovine se reže /s plamenom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

rjúha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sẹ̑ks -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Se znak za evre drži številke spredaj ali ne?

Se piše 100 € ali 100€? Stično ali nestično?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

shizo.. prvi del podr. zlož. |cepiti, deliti se| shizofrén, shizofrénik, shizogén, shizogoníja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skọ́rja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sorazméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. katerega deli so v pravem razmerju: sorazmerni stebri; njena postava je bila sorazmerna; stavba je premalo sorazmerna
2. v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero, količino: fantova majhna glava ni bila sorazmerna z njegovo veliko postavo / presežek je bil sorazmeren z deležem zaposlenih / publ. njegove pravice in dolžnosti niso bile sorazmerne pravicam in dolžnostim drugih
3. glede na dejstvo, s katerim se primerja, precej velik, precejšen: sorazmerna cenenost izdelka ga je presenetila; ugotoviti sorazmerno zaostalost pokrajine
// precej velik, precejšen sploh: zmotiti sorazmeren mir v mestu; všeč jim je bila sorazmerna varnost postopka
♦ mat. obseg kroga je sorazmeren s polmerom; obratno, premo sorazmeren; pravn. sorazmerni delež delež, ki izhaja iz dednopravnega razmerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sorazmérno nač. prisl.
izraža, da dejanje, stanje vključuje upoštevanje primernega razmerja med čim
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: razmeroma
GLEJ ŠE: precej4, precej4

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

storitiopomba dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stratificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stratificíranje (ȋ) plastiti, deliti: koga/kaj ~ prebivalstvo po poklicu, spolu, starosti
stratificírati se -am se (ȋ) Družba se ~a se plasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stréči stréžem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Strežejo /pretežno/ domače jedi.
2.
kdo/kaj skrbeti komu/čemu / za koga/kaj
Stregla ga je /v bolezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šála -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šapirografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ščípati -am in -ljem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ščȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šȋld -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

škȃrje -rij ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

števílo -a s (í)
1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila / dokazati svojo trditev s števili s številkami / ekspr. tri tisoč petsto je okroglo število / simbolno število po ljudskem verovanju ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
2. s prilastkom količina, izražena s številkami: število njegovih prekrškov narašča; število naročnikov se je podvojilo, povečalo, zmanjšalo; ugotoviti število preživelih; majhno, precejšnje, ekspr. skromno število zaposlenih; skupno število najdenih predmetov; število stalnih zob je dvaintrideset / dobil je največje število nagrad; ekspr. nepregledno število gledalcev zelo veliko / priti v velikem številu; publ. zbora so se udeležili v polnem številu vsi / učenci, petintrideset po številu, so pripravili razstavo fotografij
// ekspr., v prislovni rabi, v zvezi brez števila izraža veliko količino: bilo jih je brez števila; dala mu je brez števila nasvetov; brez števila ur je porabila za zbiranje gradiva
● star. vzeti v število revne in bolne upoštevati; ekspr. on je zraven samo za število je nepomemben, brezpomemben; zato, da bi jih bilo več
♦ fiz. kvantno število ki določa energijo atoma, molekule; Machovo število ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah; magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; jezikosl. (slovnično) število slovnična kategorija za izražanje količine vrednosti ena, dve ali več; kem. atomsko število ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu; masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru; mat. deliti, množiti, odštevati, seštevati števila; algebraično število; celo, decimalno, mešano število; dvomestno, enomestno število; dvoštevilčno število; enoimensko, istoimensko, raznoimensko število; iracionalno število ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; kompleksno število ki je vsota realnega in imaginarnega števila; liho, sodo število; Ludolfovo število ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi; mersko število ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote; naravno število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; negativno število manjše od nič; občno število ki se piše s črko; okrajšano število pri katerem so izpuščene zadnje decimalke; periodično število v katerem se decimalke ponavljajo; posebno število ki se piše s številko; pozitivno število večje od nič; racionalno število ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; realno število celo število, ulomek ali iracionalno število; recipročni števili katerih produkt je enak ena; relativno število ki ima predznak; sestavljeno število; teorija števil teorija, ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; teh. oktansko število ki izraža odpornost bencina proti klenkanju; zgod. rimsko število v srednjeveških listinah ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tálati -am nedov. (á)
nar. dajati, deliti: talati otrokom bonbone
♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tálati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tálanje (á) neknj. ljud. dajati, deliti: komu kaj ~ otrokom bombone

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tálati -am nedov. deliti: On ſzám dobrôte tála BRM 1823, 6; Srecso, neſzrecso tálajva BRM 1823, 418
tálati se -am se deliti se: Tála ſze na tri tále KŠ 1771, 701

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

talati -am nedov. deliti: Krajl lepe shenkinge vun talla 3. ed. ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove talaio 3. mn. ǀ sposhtuite vashe ſtarishi, inu talaite vel. 2. mn. shnimi ǀ Sa tiga volo talajte vel. 2. mn. tiga capuna, inu karkuli premorite s'vashimi ſtarishy ǀ de bi ti bil talal del. ed. m s' tvojm ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ leta dua edn pred tem drugem ſta s' Jeſuſikam ſvoj frushtik talala del. dv. m ǀ zhe nebote talali del. mn. m s'vashimi ſtarishy ven talati razdeljevati: danarie ſo Jogry hranili, inu tem vernem sa nyh potrebo vun talali del. mn. m ← bav. nem. tālen < srvnem. teilen ‛deliti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

talati ► ˈtaːl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

típ1 -a m (ȋ)
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

típ1 -a m (ȋ)
1. ~i letal; deliti ljudi v ~e po duševnih lastnostih; ~ modernega pisatelja; pesmi izpovednega ~a izpovedne pesmi
2. člov., slabš. izogibati se sumljivim ~om |ljudem|; poud. ogovor neznanega ~a |neznanca|
3. jezikosl. mešani, končniški naglasni ~; besedilni ~i; slovstv. veseloigra z ustaljenimi ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tŕgati -am stil. tŕžem nedov. (ŕ ȓ)
1. s sunkovitimi potegi, vlečenjem delati iz česa dva ali več delov: trgati nit, papir; trgati razvaljano testo; trgati na koščke; trgati volno v kosme; trgati tkanino po dolgem; trgati in striči / trgati šive, vezi; ekspr. pes je trgal verigo si je prizadeval pretrgati jo; ne trgaj knjige ne uničuj s trganjem
// s sunkovitimi potegi, vlečenjem ločevati od večje količine: trgal je papirčke in jih metal na tla / žival je z zobmi trgala meso
2. ekspr. delati, da kaj ni več strnjeno, celo: trgati obroč zasledovalcev; vozila so trgala sprevod / veter trga oblake / bliski so trgali temo / rafali so trgali tišino prekinjali / njeno pripovedovanje je trgal jok prekinjal
// ločevati, deliti: doline so trgale pokrajino / posestva ne bo pustil trgati deliti
3. z rabo, uporabo delati, da kaj ni več celo: trgati čevlje s hojo po ostrem kamenju; ker je fizično delal, je hlače hitro trgal
// delati, povzročati, da kaj ni več celo sploh: trnje mu je trgalo obleko / ekspr.: ostre skale so trgale čolnom dna; tanki so trgali asfalt / ekspr. volk je trgal svoj plen
4. s sunkovitimi potegi, vlečenjem odstranjevati iz česa, s česa: trgati gumbe s plašča; trgati liste iz zvezka; trgati plakate z zida / trgati kose mesa z ražnja / trgati jagode z grozda; v roki ima marjetico in trga list za listom puli
// s sunkovitimi potegi spravljati z drevesa, rastline: trgati češnje; trgati koruzne storže s stebla / trgati najlepše cvetove / popoldne bodo trgali jabolka, ribez obirali; letos so trgali v lepem vremenu imeli trgatev
// s sunkovitimi potegi ločevati od tal: trgati jurčke; trgati plevel, rože
5. s sunkovitimi potegi, vlečenjem spravljati iz prijema: trgati komu knjigo iz roke; trgal ji je otroka iz naročja; trgala je svojo roko iz njegove; pren., ekspr. trgati komu oblast iz rok
// ekspr. spravljati koga iz neprijetnega stanja: trgati ljudi iz brezčutnosti, nevednosti; počasi se je trgal iz revščine
6. ekspr. delati, povzročati:
a) da je kdo manj skupaj s kom: trgati očeta domu, družini; delo ga je trgalo od žene; trgati se od družbe
b) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je trgal od nje; v tujini se je trgal od domačih
c) da kdo manj dela kaj: trgati koga od dela; šport ga trga od študija
7. zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: vsak mesec mu trgajo od osebnih dohodkov; trgati komu petino plače
8. brezoseb. imeti sunkovite bolečine: trga ga po rokah, zobeh; trga jo v križu, rami
● ekspr. otrokov jok ji je trgal srce jo je čustveno zelo prizadeval; ekspr. kašelj mu je trgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. škripanje koles mu je trgalo ušesa, živce mu je bilo zelo neprijetno; ekspr. voda je trgala bregove s silo v kosih odstranjevala; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. dolga leta je trgal hlače na uredniškem stolu je bil urednik; pog. trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. pisatelj trga maske z obrazov malomeščanov kaže njihovo pravo, resnično bistvo; ekspr. trgati komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. noge komaj trga od tal zelo težko hodi; ekspr. trgati verige suženjstva osvobajati se suženjstva; ekspr. trgati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tŕgati -amstilno tŕžem nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Trgala je volno /v kosme in podolgem/.
2.
čustvenostno kdo/kaj na silo deliti koga/kaj
Intervencijska vozila so trgala kolono.
3.
kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Čevlje so trgali /s hojo po ostrem kamenju/.
4.
kdo/kaj dajati stran, ločevati koga/kaj iz/z/s česa / od kod
Trgala mu je gumbe s plašča.
5.
kdo/kaj ločevati koga od koga/česa / komu
Vojna je družini trgala očeta.
6.
kdo/kaj zmanjševati komu kaj / od koga/česa
Trgajo mu petino plače.
7.
brezosebnosunkovito boleti koga v/na/po čem / kje
Trga jo v križu in po rokah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

tŕgati se -am sestilno tŕžem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati se
Megla in oblaki se trgajo.
2.
kdo/kaj ločevati, prekinjati se iz/z/s/od česa / od kod
Pes se trga z verige.
3.
čustvenostno kdo/kaj odhajati, oddaljevati se iz/z/s/od česa / od kod
Ljudje so se trgali od domovine, s svoje zemlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

trípartítni trípartítna trípartítno pridevnik [trípartítni] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tripartit, angl., frc. tripartite iz lat. tripartītus iz ↑tri + partīre ‛deliti’
vejíti se -ím se in vêjiti se -im se nedov. (ī í; ȇ)
deliti se v veje: drevo, deblo se veji / živec se veji / pot se veji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vejíti se -ím se nedov.
deliti se v veje
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: cepiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

vö̀delìti tudi vö̀dilìti -ím nedov. deliti, podeljeva-ti: Blagoszlov tvoj vödeliti, Je tvoja radoszt KAJ 1848, 193; szôdbo i praviczo ti vödelis TA 1848, 80; Zvelicsanye Obilno je vö dili BKM 1789, 43; On dári ſzvoje vö deli BKM 1789, 116; Sztarissina gda pletenik vö dili SIZ 1807, 43; nemore dopüsztiti, ka bi sakramentome lajkuszi vödelili KOJ (1914), 134

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vundeliti (vun deliti) glag. nedov. ♦ P: 4 (DB 1584, DAg 1585, TPo 1595, ZK 1595); (vun deliti/vundeliti) glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vunkajdeliti (vunkaj deliti) glag. nedov. ♦ P: 10 (TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vunkajedeliti (vunkaje deliti) glag. nedov. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zadelíti se -ím se dov. zadélil se -íla se, nam. zadelít se/zadelìt se; drugo gl. deliti (í/ȋ í) ~ ~ pri kartanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zakramènt -ênta m (ȅ é)
rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost: deliti, prejeti zakramente; krst, zakon, mašniško posvečenje in drugi zakramenti / zakrament (bolniškega) maziljenja; zakrament sprave; zakrament svetega rešnjega telesa; zakramenti za umirajoče zakrament sprave, zakrament svetega rešnjega telesa in zakrament (bolniškega) maziljenja
// v zvezi najsvetejši zakrament posvečena hostija, sveto rešnje telo: mašnik z najsvetejšim zakramentom v roki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zakramènt -ênta m (ȅ é) ver. deliti, prejeti ~e; ~ svete birme

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Zapis japonskega termina »kacuobuši«

Prosimo vas za pomoč pri zapisu japonskega termina katsuobushi, ki ga bo vsebovala Uredba Evropske komisije glede mejnih vrednosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov v tem japonskem ribiškem izdelku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Zapis trajanja z decimalkami

Pri pisanju vodičev se ne moremo zediniti o zapisu trajanja: običajno zapisujemo skrajšan opis trajanja 1 h 30 min, redkeje se uporablja zapis z decimalno vejico, 1,5 h. Na terenu pa je velikokrat najti oznako 1.30h za istih 90 minut – je ta zapis (1.30h za uro in pol) pod kakršnim koli pogojem pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaščítena kmetíja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zlòg1 zlóga m (ȍ ọ́)
izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede: izgovarjati razločno vse zloge; izpuščati, ekspr. požirati zloge; deliti besedo na zloge; končni, prvi zlog besede; dolžina zloga / brati po zlogih s presledki med zlogi
♦ glasb. solmizacijski zlog s katerim se poimenuje določen ton v lestvici; jezikosl. kratki zlog s kratkim samoglasnikom; odprti zlog brez soglasnika za samoglasnikom; zaprti zlog s soglasnikom za samoglasnikom; lit. nadštevilni zlog ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi; rač. zlog kombinacija bitov, ki ustreza enemu znaku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Zlogovanje in deljenje besed »ura«, »Eva« ...

Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zŕno Frazemi s sestavino zŕno:
delíti pléve od zŕna, kot mákovo zŕno, kot slépa kúra [zŕno], ločeváti zŕna od plevéla, ločíti pléve od zŕna, ločíti plevél od zŕna, ločíti zŕno od plév, ločíti zŕno od plevéla, nájti kàj kot slépa kúra [zŕno]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zvŕst -í ž (ȓ)
1. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo: deliti kaj na zvrsti; zvrsti iger
2. navadno s prilastkom pojavna oblika česa glede na to, kar izraža določilo: različne slikarske, umetnostne zvrsti; zvrsti zabavne glasbe; zvrsti in podzvrsti
// jezikosl. pojavna oblika jezika na določenem področju človekovega udejstvovanja: proučevati jezikovne zvrsti; glavne zvrsti jezika / časopisna zvrst; časovne, funkcijske, socialne zvrsti; umetniška zvrst
3. lit., navadno v zvezi književna zvrst najvišja sistematska skupina pri delitvi književnih del: ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko in dramatiko; pregovor je ljudska književna zvrst
4. navadno s prilastkom kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste; sorta: križati različne zvrsti; kakovostne zvrsti jabolk, pšenice
5. gozd. najnižja sistematska kategorija pri drevesnih vrstah: zvrst drevesne vrste
6. voj. del armade glede na usposobljenost za vojaške dejavnosti na kopnem, na morju ali v zraku: sodelovale so vse zvrsti vojske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Število zadetkov: 246