A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ÅPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Å samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
APodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
APodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 A samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Á ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abája samostalnik ženskega spolazlasti v muslimanskem okolju halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abba – samostalnik moškega spola biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AbbejevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abbejeva Abbejevo pridevnikIZGOVOR: [ábejeu̯], ženski spol [ábejeva], srednji spol [ábejevo]
ZVEZE: Abbejevo število
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa,
boríti se z abecédo čésa,
naučíti kóga abecéde čésa,
naučíti se abecéde čésa,
ne obvládati niti abecéde čésa,
ne poznáti niti abecéde čésa,
poznáti abecédo čésa,
seznaníti se z abecédo čésa,
seznánjati kóga z abecédo čésa,
učíti kóga abecéde čésa,
učíti se abecéde čésa,
začéti z abecédo čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abesinecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abesinca samostalnik moškega spolamanj formalno Slovenec v italijansko-abesinski vojni
IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]
BESEDOTVORJE: abesinčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abisál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abisál -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abisálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abisálni pás -ega pasú m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abisálno mórje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ablacíjsko léto -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábotnost -i ž (á) star. lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu,
priblížati se Ábrahamu,
spoznáti pri Ábrahamu,
sréčati Ábrahama,
srečeváti Ábrahama,
vídeti Ábrahama
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk,
Ábrahamov ród,
Ábrahamov sín,
Ábrahamova hčí,
Ábrahamova léta,
Ábrahamovo naróčje,
kot v Ábrahamovem naróčju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútna dolžína smúčke -e -e -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútna erozíjska báza -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútna sódna pristójnost -e -e -i ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútni rók -ega -a m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútni rók -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktna zgórnja gózdna mêja -e -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja;
zavedal se je absurdnosti svojega početja // absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abúra -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
accidens – samostalnik moškega spola kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetogenín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Acquaviva delle FontiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Acquavive delle Fonti samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [aku̯avíva dele fónti], rodilnik [aku̯avíve dele fónti]
BESEDOTVORJE: acquavivski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta,
dáti kàj ad acta,
správiti kàj ad acta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adamelít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj,
íti kómu kàj adíjo,
porêči kómu/čému adíjo,
rêči kómu/čému adíjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút,
bíti močán adút,
držáti vsè adúte v rôkah,
iméti močán adút [v rôkah],
iméti svôje adúte,
iméti vsè adúte v rôkah,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izgubíti zádnji adút,
izigráti svôje adúte,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
[kot] glávni adút,
močán adút,
nàjmočnéjši adút,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
razkríti [vsè] svôje adúte,
skríti svôje adúte,
skrívati svôje adúte,
uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút,
vréči šè zádnji adút,
zádnji adút,
zaigráti svôje adúte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
advent -a samostalnik moškega spola1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent
2. (Kristusov) prihod na svet
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerenhím -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerodinámični premér délcev -ega -a -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aêrosiderolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta;
prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afinitétna heterogénost -e -i ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati,
gúncanje áfen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afótična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afótik -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágba -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ageízem samostalnik moškega spolamiselnost ali ravnanje, ki temelji na neupoštevanju, zapostavljanju starejših SINONIMI: starizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ageism, iz age ‛starost’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Agilulf -a m osebno lastno ime
Agilolf:
Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agnosticizemPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog agnosticizma samostalnik moškega spolanazor o nedostopnosti bistva stvari
IZGOVOR: [agnosticízəm], rodilnik [agnosticízma]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agoníst -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agóra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agrárna skúpnost -e -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agresíja -e ž (ȋ) 1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo;
obsoditi fašistično agresijo;
narod se je uprl agresiji na Slovenijo;
malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije;
odgovoriti na agresijo proti suvereni državi;
biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija 2. nasilje: potlačena, prikrita agresija;
verbalna agresija med mladimi, učenci;
agresija nad ženskami in otroki;
dramatični, impulzivni izbruhi agresije;
pomirjanje agresije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AgulhasPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Agulhasa samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [agúljas], rodilnik [agúljasa]
BESEDOTVORJE: agulhaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ah medmet1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Airyjeva hipotéza o izostazíji -e -e -- -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajdovski2 prislov izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajdovščina -e samostalnik ženskega spola2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajfrar -ja samostalnik moškega spola1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež
2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajfrarski -a -o pridevnikFREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajfrati -am nedovršni glagol1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajfrer -ja samostalnik moškega spola kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akacijevína -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akantódi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akapelaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog akapele samostalnik ženskega spolazborovsko petje brez instrumentalne spremljave
skladba, vokali brez instrumentalne spremljave
IZGOVOR: [akapéla], rodilnik [akapéle]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcéptni kredít -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcesórni minerál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcidencija -e samostalnik ženskega spola kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ákcija2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije;
lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akratopég -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akratopégni izvír -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ákt -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt;
nezakonit, zgodovinski akt;
ustanovitveni akt;
akt agresije;
to je le akt pietete do pokojnika;
akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos2. uradna listina, zapis: podpisati akt;
brskati po zaprašenih aktih;
sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt;
moški, ženski akt 4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktinolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktinomicíni -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti;
družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.:
aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje; aktivno sodelovati v organizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo;
aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: ponovno aktivirati brezposelne; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. zastar. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja;
dal se je spet aktivirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
aktívna plást -e plastí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktívni slòj bárja -ega slôja -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktívni slòj vôde -ega slôja -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akútno vnétje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog alanska alansko pridevnikIZGOVOR: [alánski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álas -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime
Székesfehérvár:
Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aldov [
]
samostalnik moškega spolanekrvna daritev, žrtev
PRIMERJAJ: kaldov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AleksandrijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aleksandrije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [aleksandríja], rodilnik [aleksandríje]
BESEDOTVORJE: Aleksandrijčan, Aleksandrijčanka, Aleksandrijčanov, Aleksandrijčankin, aleksandrijski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aleksandrínka -e ž (ȋ) od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka;
potomci, sorodniki aleksandrink;
usoda, življenje aleksandrink;
razstava, roman o aleksandrinkah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alevrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alevrolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapisBi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alfaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 alfe samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [álfa], rodilnik [álfe]
ZVEZE: alfa samec
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Alfa KentavraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Alfe Kentavra samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [álfa kentáu̯ra], rodilnik [álfe kentáu̯ra]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álfamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AlfieriPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Alfierija samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski pesnik in dramatik
IZGOVOR: [alfjêri], rodilnik [alfjêrija]
BESEDOTVORJE: Alfierijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
algorítem -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem;
algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Algoritemsko ojačevanjeKateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àli1 člen. (ȁ) 1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! 2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič;
ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon.
Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin.
Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo
https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408
Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali je zveza »temu ni tako« ustrezna?
Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...
P. P.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?
Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:
Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.
Je ali pred vsako alternativo res potreben?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?
Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.
- v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
- na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
- nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico?
Na primer:
na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
- konzola PlayStation ali PlayStation konzola
- igra PS4 ali PS4 igra
- naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali so imena abonmajev lastna ali občna?V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost.
Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?
Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AljaskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aljaske samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [aljáska], rodilnik [aljáske]
BESEDOTVORJE: Aljaščan, Aljaščanka, Aljaščanov, Aljaščankin, aljaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aljáška poledenítev -e -tve ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aljaževa potPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aljaževe poti samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pohodniška pot na Gorenjskem
skrajšano ime za Aljaževo pot od doma do doma
IZGOVOR: [aljáževa pót], rodilnik [aljáževe potí]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkeníldífenól -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
allemontít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alleröd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
almandínov amfibolítni fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
almandínski spinél -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpinístični pristòp -ega -ópa m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpinístično dejánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpinístično smúčanje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álpska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álpski cepín -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álpsko fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -ega -a -- s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álpsko smúčanje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altruīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alveolína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alveolínsko-numulítni apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amaránt -a m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amarillo -a m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Amazonkina deltaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Amazonkine delte samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [amazónkina délta], rodilnik [amazónkine délte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos;
ambivalentni značaj dubrovniške književnosti;
ambivalentna osebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambivalénten -tna -o (ẹ̑) ~o razmerje do drugih |protislovno, dvojno|ambivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) |protislovnost, dvojnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambulakrálna cév -e ceví ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambulȃnta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámen člen. (ā) rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
● pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Amêrika Frazemi s sestavino Amêrika:
ne odkríti Amerike,
odkríti Amériko,
stríc iz Amerike
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amerikanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog amerikanski amerikansko pridevniknanašajoč se na Amerikance, Amerikanke
nekdaj nanašajoč se na Ameriko, Američane
IZGOVOR: [amerikánski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amêriški načín vzpôna -ega -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfiból -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfibóli -a m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfibolítni fácies -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amilopektín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amoriterski -a -o pridevnik ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski
FREKVENCA: 48 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amplitúda -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ana CeljskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ane Celjske samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
poljska kraljica, celjska grofica
IZGOVOR: [ána cêl’ska], rodilnik [áne cêl’ske]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analcim -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek;
analitični pristop k reševanju problemov;
analitične metode;
analitična obdelava podatkov;
analitična orodja;
analitično reševanje problemov / analitični članki; analitični oris književnega dela; analitična kritika / analitični um; analitične sposobnosti; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija analizna; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Analiza razpoloženjaV slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analízni vplívi -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analógni signál 4–20 mA -ega -a -- -- m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analógni signál 0–10 V -ega -a -- -- m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anamnéza -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze;
bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anarhíja -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija;
v poeziji je prišlo do anarhije;
tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anatáz -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anati se -am se dovršni in nedovršni glagol1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andezín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andezín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andezítni túf -ega -a m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andosól -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andradít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AndrejaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Andreje samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [andrêja], rodilnik [andrêje]
BESEDOTVORJE: Andrejin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Andromedina galaksijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Andromedine galaksije samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [andrómedina galaksíja], rodilnik [andrómedine galaksíje]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angažíranost -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih;
aktivna, družbena, osebna angažiranost;
angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh,
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh,
bíti [právi] ángel,
dóber kàkor ángel,
dóber kot ángel,
kot ángel váruh,
[lép] kot ángel,
módri ángel,
pádli ángel,
spáti kàkor ángel,
sprémljati kóga kot ángel váruh,
zaspáti kot ángel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj,
ángelčki bi píli kàj,
bíti med ángelčki,
bíti [právi] ángelček,
íti med ángelčke,
[lép] kot ángelček,
príti med ángelčke,
spáti kot ángelček,
zaspáti kot ángelček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angélika -e ž (ẹ̄) bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angelika -e samostalnik ženskega spola do dva metra visoka aromatična zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih tleh; SODOBNA USTREZNICA: angelika
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski 1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov 2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angiokárpni askóm -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angléški komedijánti -ih -ov m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anhidrít -a m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
animácija -e ž (á) 1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija;
tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi 2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke;
na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
animóznost -i ž (ọ̑) knjiž. nenaklonjenost, sovražnost: moje stališče do njega je brez vsake animoznosti;
animoznost med igralcema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aniónska površínsko aktívna snôv -e -- -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anjel
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ankerít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ankora -e (ankora, anhora) samostalnik ženskega spola težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se z verigo ali vrvjo spusti na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: sidro
FREKVENCA: 11 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] 1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anortít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antagoníst -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antagonízem -zma
m nasprotje zaradi različnih idej, koristi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
anténski kompléks -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike: predstavil je argumente proti antiamerikanizmu;
ideološki antiamerikanizem;
politika antiamerikanizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antíčna dramátika -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antíčno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antíčno rímsko gledalíšče -ega -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántidementív samostalnik moškega spolaiz farmacije zdravilo, ki upočasnjuje razvoj demence, blaži njene simptome
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántidepresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti depresiji: antidepresivni učinek;
antidepresivna terapija;
antidepresivno sredstvo;
večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antihréza -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiliteráren -rna -o prid. (ȃ-ȃ) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antipatíja -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga;
ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antipatíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ do koga nenaklonjenost, odpor; osebna nagnjenja in ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antipatȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antipóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántipregôvor samostalnik moškega spolaparemiološki žanr, ki nastane s šaljivim, igrivim, parodičnim preoblikovanjem pregovora
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántisociálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiutópičen pridevnik1. v katerem je prisotna neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti SINONIMI: distopičen1.1 vrstni pridevnik v obliki antiutopični ki je z zvezi z antiutopijo kot literarnim, filmskim delom SINONIMI: distopičen
ETIMOLOGIJA: ↑antiutopija po zgledu utopičen
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antlerít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antofilít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antoním -a m (ȋ) jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antoním -a
m jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
antropocéntrični pristòp -ega -ópa m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antropogéna gózdna mêja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antropolóško gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antropozofíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta: utemeljitelj antropozofije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antverharstvo -a (antverharstvu) samostalnik srednjega spola družbena skupina ljudi, ki se poklicno ukvarja z (navadno ročnim) izdelovanjem, popravljanjem česa
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo;
prebudil se je iz globoke, popolne apatije;
apatija do življenja / politična apatija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apelirati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apezêjevec -vca m (ȇ) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Àpiušov -a -o prid. Apijev: notri do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apnêja SSKJ² samostalnik ženskega spolaiz športa potapljanje, pri katerem se potapljač potaplja z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata SINONIMI: potapljanje na dah, potapljanje na vdih, prosto potapljanje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apnéna káša -e -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apnéna vôda -e -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apnénec ádlešiči -nca -- m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apnénec drénov gríč -nca -- -- m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apnéno mléko -ega -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ApostilleZanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
applovecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog applovca samostalnik moškega spolauporabnik Applovih naprav; uslužbenec pri družbi Apple
IZGOVOR: [êplovəc], rodilnik [êplou̯ca]
BESEDOTVORJE: applovčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apríl -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila;
v aprilu mu poteče rok;
bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apríl -a
m četrti mesec v letuSINONIMI:
star. mali traven
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aprióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema;
apriorne in izkustvene metode;
njihova trditev je apriorna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apriorístičen -čna -o prid.(í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti;
aprioristični predsodki;
zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.:
sodil je aprioristično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
apriórni -a -o
prid. knj.izroč. ki ne upošteva izkustva
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
arabskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog arabska arabsko pridevnikIZGOVOR: [arápski]
ZVEZE: arabska pomlad
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arábsko kadílo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arašídovo ólje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
árbiter -tra m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arbitráža -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arbitrážna odlóčba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arbitrážni sporazúm -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arendavati [árendavati
árendavam
]
nedovršni glagoldajati v zakup
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arenít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arháično gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arháik -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm] 1. pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
3. iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ariádnin Frazemi s sestavino Ariádnin:
Ariádnina nìt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aristokrát -a m (ȃ) pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat;
aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arka -e (arka, arha) samostalnik ženskega spola1. ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa; SODOBNA USTREZNICA: Noetova barka
2. v Stari zavezi skrinja, ki je bila znamenje zaveze Boga in izraelskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: skrinja zaveze
FREKVENCA: 27 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arkebúza -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arkebuzír -ja m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ark kmetija, ark središčeProsimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
árktična klíma -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
árktično podnébje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ArktikaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Arktike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Zemljinega površja
severno polarno območje
IZGOVOR: [árktika], rodilnik [árktike]
BESEDOTVORJE: arktični
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
armáda -e ž (ȃ) 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado;
zlom Napoleonove armade / Rdeča armada zlasti od 1917 do 1946 sovjetska2. največja vojaška operativna enota: četrta armada 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
armatúrno jêklo -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ArmenčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Armenčeva Armenčevo pridevnikIZGOVOR: [arménčeu̯], ženski spol [arménčeva], srednji spol [arménčevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
armét -a m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Arnoldus -da m osebno lastno ime
Arnold:
kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arogántnost -i
ž lastnost človeka, ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in navadno s predrznim, brezobzirnim vedenjem kaže prezir, zaničevanje do drugih; vedenje takega človeka
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
artéški izvír -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
artéški studênec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
artéški vrélec -ega -lca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
artileríst -a m (ȋ) vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
artíst -a m (ȋ) 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat;
nastop potujoče skupine artistov;
življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist;
artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi;
ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
artíst -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
artístka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
artróza -e ž (ọ̑) med. degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: artroza je najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka;
imeti artrozo;
artroza kolena / sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arzénove spojíne -ih -ín ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
asánt -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
asbolán -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka] ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
asijanski -a prid. asiški:
inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
asimilácija -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije;
asimilacija naseljencev v Ameriki;
odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje// zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje
♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; jezikosl. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
asimilacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk;
asimilacijska politika;
asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àsimptomátsko prisloviz medicine brez simptomov SINONIMI: asimptomatično, brezsimptomno, nesimptomatsko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áspra -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astenosfêra -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astenosfêra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
asteroíd -a m (ȋ) nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov;
površje asteroida // tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov; padec, trk, udarec asteroida; kometi in asteroidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astrálni míkrotúbul -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astronómska jesén -e -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astronómska pomlád -e -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astronómska zíma -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astronómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij;
astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene;
stroški so dosegli že astronomske številke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astronómski mrák -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
astronómsko polétje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áta -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atavístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atej -a samostalnik moškega spola moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atelána -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atelj -ljna* (atel) samostalnik moškega spola ekspresivno moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: očka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aténa -e ž Atene: pelali ſzo ga notri do Athene KŠ 1771, 395
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AtenePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aten množinski samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [aténe], rodilnik [atén]
BESEDOTVORJE: Atenec in Atenčan, Atenka in Atenčanka, Atenčev in Atenčanov, Atenkin in Atenčankin, atenski
ZVEZE: stare Atene
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
átiška komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atlántik -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atlántik -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atlántska dôba -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atlántska flórna provínca -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atól -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
atomizácija -e ž (á) teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva;
pren. reševati problem družbene atomizacije;
literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti;
atomizacija denarnih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Atomska navadaPri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áu in àu [au̯] medm. (ȃ; ȁ) izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust; prim. av
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AuersperškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Auersperškega samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik kranjske plemiške rodbine
v množini Auersperški kranjska plemiška rodbina
IZGOVOR: [áversperški], rodilnik [áversperškega] in [áu̯ersperški], rodilnik [áu̯ersperškega]
BESEDOTVORJE: Auersperški, Auersperška, auersperški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
augšpurgeriski -a -o (augšpurgeriski, augšpurgeriški) pridevnik ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
auto sacramental -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aventurínski glinénec -ega -nca m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aventurínski krêmen -ega kreména m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avêrzija in averzíja -e ž (é; ȋ) knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari;
individualna averzija;
averzija proti moderni glasbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avêrzija -e in averzíja -e ž, pojm. (é; ȋ) ~ do pijancev odpor, mržnja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév,
čístiti Ávgijev hlév,
očístiti Ávgijev hlév,
počístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avgustPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avgusta samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [au̯gúst], rodilnik [au̯gústa]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avksozigóta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avrihalkít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avstrálska léstvica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avstralskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avstralska avstralsko pridevnikIZGOVOR: [au̯strálski]
ZVEZE: avstralski dolar
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávstromarksíst -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Avstro-OgrskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Avstro-Ogrske samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
avstrijsko cesarstvo po letu 1867
IZGOVOR: [áu̯stro-ógərska], rodilnik [áu̯stro-ógərske]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avténtična razlága -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávtoagresíven -vna -o (ȃȋ) |napadalen do samega sebe|: biti ~ávtoagresívnost -i ž, pojm. (ȃȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe, samodestruktiven: avtodestruktivno dejanje, vedenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avtokláv -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávtokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe; samokritičen: kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avtomatizácija -e
ž1.
postopek uvajanja avtomatov, opremljanja z avtomati 2.
ponavljanje česa do stopnje, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
avtonomíja -e ž (ȋ) 1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo;
politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja 2. delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije: akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov;
vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
avtonómni robót -ega -a m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ávtopoétika -e ž (ȃ-ẹ́) kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti: antologija predstavlja vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij / čas izrazitih avtopoetik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ázijska čebéla -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
azíl -a m (ȋ) zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil;
prosil je za azil pri veleposlaništvu;
kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ázimut -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ázimut -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ažȗren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b;
od b do d;
nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b -- kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
♦ glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
b- prvi del zloženk
nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
♦ glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
BPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 B samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga
FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi] ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
»Babica« in »Dedek« kot lastni imeniDovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim.
Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.
Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.
Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
babilónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura;
babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábje pšêno -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábji bábja bábje pridevnik [bábji] 1. neformalno, slabšalno ženski 1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra] 1. neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša
2. paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi2.1. plod te paprike kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. zlasti v ruskem okolju babica
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Babyboom generacijaProsim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
backpackerski pridevnik1. ki je v zvezi z backpackerji, turisti, ki potujejo z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje 1.1 ki je namenjen za backpackerje, njihov način potovanja
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] 1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se 2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bajók -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] 1. iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bájt tudi byte -a [bájt] m (ȃ) rač. mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov: USB je napolnil do zadnjega bajta [B]
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. neformalno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balagán -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] 1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis 1.1. korenina te rastline
1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balena -e (balena, belena) samostalnik ženskega spola1. največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami; SODOBNA USTREZNICA: kit
FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn. ženski čevelj, podoben baletnim copatom: letos so modne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih;
obuti balerinke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: balerina
FRAZEOLOGIJA: kot baletka ETIMOLOGIJA: ↑balet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balét na smučéh -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik] 1. plesalec, ki se poklicno ukvarja z baletom
FRAZEOLOGIJA: kot baletnik ETIMOLOGIJA: ↑balet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balíla -e ž (ȋ) v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balín -a m (ȋ) najmanjša krogla pri balinanju: zadeti balin
● ostrigli so ga na balin do golega// zastar. balinanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balín -a m (ȋ) zadeti ~; knj. pog. ostriči na ~ do golega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín,
obrít na balín,
obríti kóga na balín,
ostríči kóga na balín,
ostrížen na balín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balínec -nca m (ȋ) najmanjša krogla pri balinanju; balin: približati balincu
● bil je ostrižen na balinec do golega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Baltski kolodvorPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Baltskega kolodvora samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
železniška postaja v Sankt Peterburgu
IZGOVOR: [báltski kolodvór], rodilnik [báltskega kolodvóra]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balúster -tra m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balvánsko plézanje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balvánsko plézati -- -am nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Bambijev učinekZanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija
ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
banálnost -i ž (ȃ) pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost;
dolgočasna banalnost pogovora;
do banalnosti vsakdanja zgodba;
vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika,
dáti kómu banáno,
dobíti banáno,
prilépiti kómu banáno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bandima -e (mandiba, bandima, bandiva) samostalnik ženskega spola odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bánkster samostalnik moškega spolaslabšalno kdor pridobiva korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
báns samostalnik moškega spolaotroška pesem, pri kateri besedilo spremljajo ponazoritveni gibi
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Banská ŠtiavnicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Banske Štiavnice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [bánska štjáu̯nica], rodilnik [bánske štjáu̯nice]
BESEDOTVORJE: Banskoštiavničan in Štiavničan, Banskoštiavničanka in Štiavničanka, Banskoštiavničanov in Štiavničanov, Banskoštiavničankin in Štiavničankin, banskoštiavniški in štiavniški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barába -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba;
ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga;
ali še vedno hodi s tisto barabo? // zastar. postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barbúta -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barík -a m (ȋ) (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: 225-litrski barik;
uporaba rabljenih barikov;
klet z bariki / zorenje vina v barikih // vino, ki (do)zori v takem sodu: srkal je barik; suha vina in bariki; v prid. rabi: barik sod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
baróčna komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
baróčni óder -ega ódra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
baróčno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barọ̑k -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑) nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: zdravljenje v barokomori;
prevoz ponesrečenega potapljača do bolnišnice z barokomoro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo] STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
barrique glej barík
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga,
braníti bárve kóga,
dobíti zdrávo bárvo,
igráti za bárve kóga,
iméti zdrávo bárvo,
nastópati za bárve kóga,
nastopíti za bárve kóga,
pokazáti [svôjo] právo bárvo,
príti s právo bárvo na dán,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
spremeníti bárvo,
spremínjati bárve,
spremínjati bárve kot kameleón,
tekmováti za bárve kóga,
v čŕnih bárvah,
v róžnatih bárvah,
zaménjati bárve,
zdráva bárva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Barva »magenta« v slovenščiniAli lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Barvni krogZanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast] 3. privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten
STALNE ZVEZE: baržunasti oslez ETIMOLOGIJA: ↑baržun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
baselski -a -o [bázəlski] prid. (á) nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti
♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bat1 -a samostalnik moškega spola lesena palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje,
polníti si bateríje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Baterija s trdnim elektrolitomIščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
batiál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
batiál -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
batiálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
batiálni pás -ega pasú m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
batiálno mórje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bátipelagiál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
batipelagiál -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
báza1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi // na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze;
letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke // kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov 3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo;
bibliografska, informacijska, relacijska baza;
vpogled v bazo;
osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bazáltna rogováča -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bazáltna skórja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bazáltno stêklo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bazedovkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bazedovke samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [bázedou̯ka], rodilnik [bázedou̯ke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bázična kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 14911 zadetkov.