Tiskanje

dolína, f. das Thal; črez hribe in doline, über Berg und Thal; solzna dolina, das Thal der Zähren.

dolínica, f. dem. dolina.

dolȋnka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.-LjZv.

drága 1., f. 1) die Wasserfurche (z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.-Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.

kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.-SlN.

kotánja, f. die Vertiefung, die Grube, Cig., Jan., Erj. (Torb.), Dol.-LjZv.; die Vertiefung des Nestes, Vrt.; — obistna k., das Nierenbecken, Erj. (Som.); — die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, LjZv.; — die Schlucht, M., C.; — die Erdhöhle, Jan.

neobŕtən, -tna, adj. 1) ungelenk, Cig.; — 2) industrielos: neobrtna dolina, Slovan.

pláčən 1., -čna, adj. Jammer-, Thränen-: plȃčni svet, plačna dolina, plačna pesem, ogr.-C.

podánja, f. = kotlasta dolina, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).

podółžən, -žna, adj. 1) Längen-, longitudinal, Jan., Cig. (T.); podȏłžna dolina, das Längenthal, Cig., Jan., Cig. (T.); = podolžni dol, Jes.; podolžni lom, der Längenbruch (min.), Cig. (T.); podolžna podloga, die Langschwelle, Cig. (T.); podolžna ploskev, die Längsfläche (min.), Cig. (T.); podolžna vrsta (n. pr. opek), die Läuferschicht, Cig. (T.); podolžni presek, das Längenprofil, DZ.; — 2) länglich, C.

poprẹ́čən, -čna, adj. 1) quer, Quer-; poprẹ̑čna dolina, das Querthal, Cig., Jan.; poprečni črtež, das Querprofil, Jan.: poprečna ladja, das Querschiff (arch.), Cig. (T.); poprečno merilo, der Transversalmaßstab, Cel. (Geom.); — 2) durchschnittlich, Durchschnitts-: poprečno število, poprečna cena, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; poprečni plačilni rok, der mittlere Zahlungstermin, Cel. (Ar.).

pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče-Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras-M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).

sǫ́dolina, f. eine kleine Niederung ("kjer ni toliko globočine, da bi bila prava dolina", Cv.), M., Z., Levst. (Zb. sp.).

stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen (mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).

žlẹbíca, f. = žlebasta dolina: pojdite v to prvo žlebico na prisolnce, Npr.-Krek.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dól -a tudi dó tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b

Dòlina -e ž Dolina, kraj v Prekmurju: tákse vino, kak sze v-Dolini pôva, malo gde nájti AIP 1876, br. 2, 8

Slovar Pohlinovega jezika

dolina [dolína] samostalnik ženskega spola

dolina

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dolina samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dol m, F6, declivis, declivitas, v'dul, doli viſſénîe, doli v'dul; deorsum, doli, v'dul, na v'dul; devexitas, ena viſhina v'dul; vallis, -is, dolina, dul

dolina ž, F7, convallis, rován, ali dolina s'gorami ṡaperta; echo, odvrazhanîe glaſſú, ali ſhtime: odbianîe v'eni dolini, ali borſhtu; fluentiosa valis, ena dolina s'ropozhejozho tekozho vodó; gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; lilium convalium, ſhamarize, iṡ dolyn lilie; pomum convalium, ſad, ali jabolka is dolyn; vallis, -is, dolina, dul

peklenski prid., F7, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; cocytus, tá tekozha pakle[n]ṡka voda. Job:21; dirae, -arum, prekletve, ali ene norre paklenṡke ṡhene; erebus, -a, -um, paklenṡki; gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; infernae umbrae, paklenṡki duhovi; orcus, -ci, pakal, ali paklenṡka temnúſt

ravan ž, F6, aequatio, raván, ravniza; aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; convallis, rován, ali dolina s'gorami ṡaperta; laevitas, rován, gladka rován; planities, -ei, raván, ravniza

ropočeječ del., fluentisona valis, ena dolina s'ropozhejezho tekozho vodó

zaprt del., F17, andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo; clusus, ẛapert, okuli obdán; collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza ẛaperta; convallis, rován, ali dolina s'gorami ẛaperta; ecligma, -tis, arznia ... odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; inclusus, -a, -um, ṡapert, ṡariglán, vgrajen; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; nefasti dies, praṡniki, ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; obstrictus, -a, -um, ṡavèṡan, ſtiſnîen, ali ṡapert; obstructus, -a, -um, ṡamaſhen, ṡapert; occlusus, -a, -um, ṡapert; oppeſsulatus, -a, -um, dobru ṡapert, ṡariglán; perconditus, -a, -um, dobru ṡapert, inu skranîen; praeclusus, -a, -um, mozhnu ṡapert, ali ṡaklenîen, inu prepréṡhen; propinigeon, enu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

Cedron m zemljepisno lastno ime Cedron: krajl Salamon je bil prepovedal timu ſemei pod shtrajfingo te ſmerti nima zhes potok Cedron tož. ed. ſtopit (II, 556) ǀ naloshen s'butaro naſhij grehou gresh zhes Cedron tož. ed. (II, 557) Cédron, potok in dolina med Jeruzalemom in Oljsko goro

dolina -e ž dolina: ta ſvejt je dolina im. ed. teh ſols imenuana ǀ Rumarza te doline rod. ed. teh Sols ǀ yh je pelal s' doline rod. ed. na en ſilnu viſſok hrib ǀ kadar pride v'dolino tož. ed. ſihem ǀ je bil sapuſtil dollino tož. ed. teh poſvejtnih rezhy ǀ Iosve je molil v'dolini mest. ed. ǀ bi bil taiſtu pozhakal v' dollini mest. ed. ǀ kateri ſe najdemo v' dolni mest. ed. teh ſols ǀ hribi, inu doline im. mn., dreuie, inu vſe tu kar Bug ſtuaril ſvoiga ſtuarnika zhasti, inu huali ǀ vſe nashe hribe, inu doline tož. mn. bosh s' Karshansko Kryvio pofarbal ǀ ga yshzhesh po hribah, inu dolinah mest. mn.

Jozefat2 m zemljepisno lastno ime Jozafat: Ony trje ſo raishali po dolini Joſeffat im. ed. edn nyh is shale ſede n'en kamen, rekozh: jeſt ſi sberem leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan Józafat, dolina poslednje sodbe (SP Jl 4,2)

solza -e ž solza: ena solſſa im. ed. sa to drugo y is ozheſs kaple ǀ n'hozhesh en ſolſe rod. ed. preliti ǀ kadar pak Boga s'kusi greh sgubish ene ſolse rod. ed. neprelijesh ǀ nebosh ene ſolsè rod. ed. zhes tvoige grehe prelila ǀ Kadaj eno ſolſo tož. ed. od ſhaloſti prelijesh ǀ s'eno ſolso or. ed., s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ gorezhe ſolſe im. mn. nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ pravio de roſsa druſiga nej, ampak ſolse im. mn. teh ſvejsd ǀ ſolſſe im. mn. ſo ſe y vtergale ǀ te ſolsè im. mn. mene opominaio ǀ vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe im. mn. teko ǀ ta ſvejt je dolina teh ſols rod. mn. imenuana ǀ v' dolini teh ſolſſ rod. mn. yszhete, inu shelite Krajlovati ǀ veliko ſolſs rod. mn. prelie ǀ de bi ti enu morje krijvavyh ſolſ rod. mn. prelila ǀ Rumarza te doline teh Sols rod. mn. ǀ videozh nje veliko grevingo, inu ſolſe tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse tož. mn. v'shlahtne kamene ǀ bò obriſſal ſolſſe tož. mn. is vashih ozhy ǀ G: Bug takushne ſolsè tož. mn. ne shtima vezh, kakor ſolsè tož. mn. katere s'tarte teko ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. tozhete ǀ s' ſolſamy or. mn. na ozheſsah ſe je bil podstopil rezhi ǀ Se oberne k' ſidu, ter sazhne s' ſolſſami or. mn. G. Boga proſſit ǀ Operi s'tuoijmi ſolsami or. mn. S. S. Rane ǀ de bi ſi ſolsamy or. mn. mogal moje madeshe oprati ǀ zevu svejt is solsami or. mn. je napaunil ǀ njegova Gospa s' ſolſami or. mn. na ozheſſah ſtopi k' njemu ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy or. mn. noge Christuſhave oprali ǀ ſalvianus is ſalsamij or. mn. na ozheſsah je djal ǀ ſe nepofliſſaio s' ſalſami or. mn. ozhiſtit ǀ Magdalena s'ſolsami or. mn. Ieſuſave noge opere ǀ bi s'ſolsamy or. mn. vaſhe vmadeſhene duſhe oprali ǀ s'ſolſamy or. mn. na ozheſsah, rezhe k'njemu ǀ s'ſolſamij or. mn. ijh ſperaio ǀ s'ſlolſamy or. mn. na ozheſsah je djal ǀ s'Solsami or. mn. yh je vmivala, inu s'laſmy briſsala ǀ sazhne s'Solſamy or. mn. njegove noge roſsiti

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola

jama -e samostalnik ženskega spola

okrogel pridevnik

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dolina sam. ž ♦ P: 12 (*P 1563, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blizi5 členek

1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj

1.1 izraža precejšnje približevanje določeni meji v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: skoraj

2. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja; SODOBNA USTREZNICA: skoraj

FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih

boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola

1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke

1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke

1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist

FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih

bobnati -am nedovršni glagol

kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

cimerman -a (cimerman, cimarman, cimperman) samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z obdelovanjem gradbenega lesa; SODOBNA USTREZNICA: tesar

FREKVENCA: 45 pojavitev v 13 delih

cimermanski -a -o (cimermanski, cimarmanski, cimpermanski) pridevnik

1. ki je povezan s cimermanom; SODOBNA USTREZNICA: tesarjev

2. ki se nanaša na cimermane; SODOBNA USTREZNICA: tesarski

FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

FRAZEOLOGIJA: potegniti cimermansko mero/žnoro (čez kaj)

dobrava -e samostalnik ženskega spola

navadno valovit ravninski svet, redko porasel z drevjem, grmovjem; SODOBNA USTREZNICA: dobrava, planjava

FREKVENCA: 9 pojavitev v 2 delih

dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola

nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dolu sence smrti/temnem dolu, solzni/revni dol

dolina -e samostalnik ženskega spola

1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek

FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina

TERMINOLOGIJA: okrogla dolina

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar