bog m, F49, Bacchus, pyanski ali vinski Búg; consus, Búg tega ſveitovanîa; Deus, Búg; Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil; divinitus, od Bugá, is Buga; Emanuel, nobiscum Deus, Búg ṡnami; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; lamuel, vel Jamuel, Bogú lub. Prov:31; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; nolite errare, deus non irredetur, ne motite ſe, Bug ſe nepuſty ṡhpotati; ò si, Búg hotel; Sabaoth, deus ſabaoth, Búg te mozhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bogovati -ujem nedovršni in dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

domač prid., F16, chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe; coluber, domazha kazha, gloṡh; concubina, s'raven ṡhena, hotniza, domazha kurba; concubinus, domazhi kurbèr; dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo; hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od domazhe praſſize; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; patria, dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú domazhe prebivanîe; perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu priaṡniu; verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok; vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) (gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.-Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

duh1 m, F15, cacademon, ta hudi dúh; conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5; daemon, en Dúh tega ṡnanîa; excorcizare, hudiga duhá ṡaklinati, panovati, preganîati; fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden; fervens spiritu, v'duhu gorèzh; infernae umbrae, paklenṡki duhovi; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; malus genius, malyk, ali dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; motio, nagibanîe: v:g: sdravu nagibanîe, inu ſveitovanîe S: Dúha; operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá; repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga Duhá napolnêni; spiritu providentiae, iṡ opominanîa tega duhá; umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

duh1 -a/-u samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

māni, m. pl. pri starih Rimljanih dobri duhovi (sence) umrlih, die Manen, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

páhniti 1., pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

peklenski prid., F7, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; cocytus, tá tekozha pakle[n]ṡka voda. Job:21; dirae, -arum, prekletve, ali ene norre paklenṡke ṡhene; erebus, -a, -um, paklenṡki; gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; infernae umbrae, paklenṡki duhovi; orcus, -ci, pakal, ali paklenṡka temnúſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.-M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ves [vȅs] zaimek

ves

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.