Tiskanje

dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).

gúnọ,* n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.

nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.

trkóliti, -ǫ̑lim, vb. impf. rollen machen, Jan.; — t. se, rollen: jabolka se na dvorišče trkolijo, Bes.-C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135

prèdvor -a m preddverje, dvorišče: I vö je ſou vu predvor KŠ 1771, 150; Szedi vu predvori sütavczov TA 1848, 8; pren. Dusa moja setüje vu predvor Goszpodna TA 1848, 69

Slovar Pohlinovega jezika

dvor [dvọ̑r] samostalnik moškega spola

dvor

dvorišče [dvoríšče] samostalnik srednjega spola

dvorišče

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dvorišče samostalnik srednjega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dvorišče s, F9, andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama; area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer; atrium, dvór, dvoriszhe; aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe; cavaedium, en dvòr, ali dvoriszhe per eni hiſhi; chors, enu dvoriszhe per eni hiſhi; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih; prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dvorišče s dvorišče: Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti, de ſo ga mogli na duorishe tož. ed. poſtavit (V, 211)

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dvorišče -a samostalnik srednjega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dvorišče sam. s ♦ P: 6 (DPa 1576, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

dvoriše gl. dvorišče ♦ P: 1 (MD 1592)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dvor -a samostalnik moškega spola

1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor

2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče

2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja

2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom

3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev

4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas

5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana

FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih

dvorišče -a (dvorišče, dvoriše) samostalnik srednjega spola

1. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče

1.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja

FREKVENCA: 104 pojavitve v 6 delih

dvoriše

GLEJ: dvorišče

flašter -tra (flašter, flaštar) samostalnik moškega spola

1. obloga na trdni, utrjeni površini, k je namenjena za hojo, vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: tlak

2. kar se položi na kak del telesa v zdravilne namene; SODOBNA USTREZNICA: obkladek

FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar