Tiskanje

česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).

glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.-M.

gȓm, m. 1) der Strauch, der Busch; trnov g., der Dornbusch, Mur.; črez grm in strm, über Stock und Stein, nk.; v tem grmu zajec tiči, da liegt der Hund begraben, Npreg.; — der Blumenstock, SlGor.-C.; der Erdäpfelbusch, der Fisolenbusch auf dem Acker; — 2) grm, pos. die Haselnussstaude, Rez.-C.; zeleni g., die grüne Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — zlati g., das gemeine Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Z.

gȓmək, -mka, m. dem. grm, Jan.; tudi: grmə̀k, -mkà, Valj. (Rad).

grmìč, -íča, m. dem. grm; das Büschchen, kleiner Strauch, die Staude.

grmȋčkati se, -am se, vb. impf. palice metati v grm: pastirska igra, Dragotinci (Št.)-Vest. I. 125.

kȃčjica, f. neki grm, Kr.-Valj. (Rad); = kačja, C.

lẹ́skov, adj. Hasel-; leskov grm, der Haselstrauch; leskova palica, der Haselstock; leskova mast, = Schläge; leskova mast je zdrava, M.; (tudi: leskov močnik, leskovo olje, Cig.).

lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.

malínov, adj. 1) Himbeer-; m. grm, der Himbeerstrauch; m. sok, der Himbeersaft; m. kis, der Himbeeressig, Cig.; — 2) malinovo drevo, der Maulbeerbaum, ogr.-M.

nagostíti se, -ím se, vb. pf. sich satt schmausen, Cig.; Ko se (kozel) nagosti, Grm pusti, Levst. (Zb. sp.).

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija-Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.

okrváviti, -ȃvim, vb. pf. mit Blut beflecken; ves grm je bila okrvavila, Jsvkr.; o. se, sich mit Blut beflecken; okrvavljen, blutbefleckt, Cig., Jan.

pelȋnkovəc, -vca, m. 1) pelinov grm: Pelin pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — 2) der Wermutwein, Mur.

pelínov, adj. Wermut-: pelinov grm, pelinovo seme.

póprov, adj. Pfeffer-; p. grm, der Pfefferstrauch, Cig., Jan.

prestrẹ́šiti, -im, vb. pf. überdachen: brinov grm z mrzlo ledeno skorjo prestrešen, Jurč.

sēna 2., f. = senesov grm, der Sennesbaum (cassia senna), Guts., Cig.

sēnesov, adj. s. grm, der Sennesstrauch (cassia), Tuš. (B.).

stȓm, -ȋ, f. die Steile, Jan., Gor.; potok pada s strmi, Let.; črez grm in s., über Stock und Stein, SlN., Zora; s. in plan, Zora.

tŕnov, adj. Dorn-, aus Dornen; trnov grm, trnov venec.

tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.-C.

žamolẹ̀z, -lẹ́za, m. neki grm, vzhŠt.-C.; — prim. zimolez.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bèzovec -vca m bezeg: Bezovec tüdu drevi podoben grm AI 1878, 47; v-szenci ednoga bezovca KAJ 1870, 137

gŕm tudi gèrm -a m grm: Bokor, germ AIN 1876, 68; V-gôsztom grmê on vu miri szedí KAJ 1870, 114

srdína tudi sredína -e ž
1. sredina: Zacsétek je placsnoſzt, ſrdina vel’ki trüd SŠ 1796, 130; Jaj tvojega 'sitka ſzredina bode ti SŠ 1796, 90; Zacsétek etoga leta, Aldüj i ſzredino nyega BKM 1789, 51; ino Marki veli na szrdini szklejce pokleknoti KOJ 1845, 114; Na szrdini ednoga ograda je bio eden lêpi grm AIP 1876, br. 2, 6
2. utrdba: zavézna vojszka franczúszke náj mocsnejso szerdino razvr'se KOJ 1848, 121

ščípkov -a -o prid. šipkov: vido je eden ſcsipkov grm KM 1796, 33; Pod ednim scsipkovim grmom KAJ 1870, 14

tr̀njasti -a -o prid. trnast: Trnine Je trnjasti grm AI 1878, 47

tr̀nov -a -o prid. trnov: Prvle kak vase trnye razmiti má, ka je trnov grm TA 1848, 46;

Slovar Pohlinovega jezika

agres [ágres] samostalnik moškega spola

rastlina kosmulja, LATINSKO: Ribes grossularia

belestika [belestíka] samostalnik ženskega spola

grm liguster, LATINSKO: Ligustrum vulgare

bezeg [bǝzə̏g] samostalnik moškega spola

drevo, grm bezeg, LATINSKO: Sambucus nigra

borovnica [borovníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina rastlina borovnica, LATINSKO: Vaccinium myrtillus, ali njena jagoda

borovničje [borovníčje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer rastejo borovnice

brajda [brȃjda] samostalnik ženskega spola

po ogrodju iz letev napeljana vinska trta; brajda

brinje [brȋnje] samostalnik srednjega spola

brinove jagode
brinovo grmovje; brinje

češmin [češmȋn] samostalnik moškega spola

grm češmin, LATINSKO: Berberis vulgaris

češminje [češmȋnje] samostalnik srednjega spola

češminovo grmovje, LATINSKO: Berberis vulgaris

dračje [drȃčje] samostalnik srednjega spola

grmovje, zlasti bodeče, trnovo

dren1 [drȅn] (drin) samostalnik moškega spola

grm ali nizko drevo dren, LATINSKO: Cornus

farška kapica [fȃrška kápica] (kapica farška) samostalniška zveza ženskega spola

grm trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaeus

figa [fíga] samostalnik ženskega spola

drevo ali grm smokva, figa, LATINSKO: Ficus carica, ali njegov plod

PRIMERJAJ: figovje

fratje [frȃtje] ali [fratjȅ] samostalnik srednjega spola

z grmovjem poraslo zemljišče

fušpan [fūšpan] samostalnik moškega spola

grm pušpan, LATINSKO: Buxus sempervirens

gartroža [gártroža] samostalnik ženskega spola

rastlina vrtnica, LATINSKO: Rosa

glog [glọ̑g] samostalnik moškega spola

grm ali drevo glog, LATINSKO: Crataegus

glogje [glọ̑gje] ali [glogjȅ] samostalnik srednjega spola

glogovo grmovje; glogovje, LATINSKO: Crataegus

PRIMERJAJ: glogovje, gložje

glogovje [glọ̑govje

] samostalnik srednjega spola

glogovo grmovje; glogovje, LATINSKO: Crataegus

PRIMERJAJ: glogje, gložje

gložje [glọ̑žje] samostalnik srednjega spola

glogovo grmovje; glogovje, LATINSKO: Crataegus

PRIMERJAJ: glogje, glogovje

gošča [gọ́šča] samostalnik ženskega spola

z gostim grmovjem porasel svet; goščava; gošča
kar se v tekočini nabere na dnu; usedlina; gošča

PRIMERJAJ: goščava, goščevje

goščevje [gọ́ščevje] samostalnik srednjega spola

z gostim grmovjem porasel svet; goščava; gošča
kar se v tekočini usede na dnu; usedlina; gošča

PRIMERJAJ: gošča

grm [gȓm] samostalnik moškega spola

grm

grmadišče [grmadíšče] samostalnik srednjega spola

grmovje

grmovje [grmọ̑vje] samostalnik srednjega spola

grmovje

hosta [họ̑sta] samostalnik ženskega spola

gosto grmovje, z gostim grmovjem porasel svet; goščava

hrastovec [hrástovǝc] samostalnik moškega spola

grm liguster, LATINSKO: Ligustrum

kalina [kalína] samostalnik ženskega spola

grm ribez, LATINSKO: Ribes

PRIMERJAJ: kalinje

kalinje [kalȋnje] samostalnik srednjega spola

ribezovo grmovje, LATINSKO: Ribes ( LATINSKO: rubrum, LATINSKO: nigrum)

PRIMERJAJ: kalina

kristavec [krístavǝc] samostalnik moškega spola

drevo ali grm bodika, božje drevce, LATINSKO: Ilex aquifolium

lepje [lẹ̑pje] samostalnik srednjega spola

rastlina bela, rumena omela, LATINSKO: Viscum album ( LATINSKO: var. austriacum)

leska1 [lẹ́ska] samostalnik ženskega spola

grm leska, LATINSKO: Corylus avellana

PRIMERJAJ: lešča

lešča [lẹ́šča] samostalnik ženskega spola

grm leska, LATINSKO: Corylus avellana

PRIMERJAJ: leska1

leščevje [lẹ́ščevje] samostalnik srednjega spola

leskovo grmovje, leščevje

lorbar [lọ̑rbar] samostalnik moškega spola

grm lovor, LATINSKO: Laurus

PRIMERJAJ: oljbar

mačoha [máčoha] (mačeha2) samostalnik ženskega spola

grm šipek, LATINSKO: Rosa canina

maklen [maklȅn] (meklen) samostalnik moškega spola

grm trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaeus
grm, drevo maklen, LATINSKO: Acer campestre

mariška [marȋška] samostalnik ženskega spola

grm ali drevo Tamariska, LATINSKO: Tamarix

mastiks [mȃstiks

] samostalnik moškega spola

grm mastika, LATINSKO: Pistacia lentiscus

medvednik [medvẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

grm glog, LATINSKO: Crataegus laevigata

nagnoj [nagnȍj] samostalnik moškega spola

drevo ali grm nagnoj, LATINSKO: Laburnum anagyroides

PRIMERJAJ: nagnojevina

nagnojevina [nagnọ́jevina] samostalnik ženskega spola

drevo ali grm nagnoj, LATINSKO: Laburnum anagyroides

PRIMERJAJ: nagnoj

ohmetje [ohmẹ̑tje] samostalnik srednjega spola

rastlina bela omela, LATINSKO: Viscum album, ali rumena omela, LATINSKO: Loranthus europaeus

oparnica [opȃrnica] samostalnik ženskega spola

rastlina črni trn, LATINSKO: Prunus spinosa

patrska [pátrska] samostalnik ženskega spola

vinski trs

protje [prọ́tje] samostalnik srednjega spola

norišnica
grmovje, goščava

PRIMERJAJ: rašpovs

rakita [rakíta] samostalnik ženskega spola

grm rakita, LATINSKO: Salix incana

rakitje [rakítje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer rastejo rakite; rakitje

resje1 [resjȅ] samostalnik srednjega spola

rastlina resje, vresje, LATINSKO: Erica carneain LATINSKO: Calluna vulgaris

resovje [resovjȅ

] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer raste resje

robida [robída] samostalnik ženskega spola

rastlina robida, LATINSKO: Rubus fruticosus

PRIMERJAJ: malinec

rožmarin [rožmarȋn] samostalnik moškega spola

rastlina rožmarin, LATINSKO: Rosmarinus officinalis

rožnišče [rožníšče] samostalnik srednjega spola

cvetni, rožni vrt
knjiga, ki opisuje zelišča, rastline

seča [sẹ́ča] samostalnik ženskega spola

živa meja

srobračina [srobračína] (srobročina) samostalnik ženskega spola

trnova goščava, trnovo grmovje

PRIMERJAJ: srobratina

srobrat [sróbrat] (srobrot) samostalnik moškega spola

rastlina navadni dežen, LATINSKO: Heracleum sphondylium

srobratina [srobratína] (srobrotina) samostalnik ženskega spola

trnova goščava, trnovo grmovje

PRIMERJAJ: srobračina

sumah [sūmah] samostalnik moškega spola

neka rastlina, ki se uporablja kot rdeče barvilo, verjetno dišeči ruj, LATINSKO: Rhus coriaria
menstruacija

PRIMERJAJ: diže

sušmad [sušmȃd] samostalnik ženskega spola

grmovje, goščava

PRIMERJAJ: sušmat

sušmat [sušmȃt] samostalnik ženskega spola

grmovje, goščava

PRIMERJAJ: sušmad

špincelj [špíncǝlj špíncǝljna] samostalnik moškega spola

rastlina navadna trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaea

trnišče [trníšče] samostalnik srednjega spola

trnovo grmovje

trnje [tŕnje] samostalnik srednjega spola

trnovo grmovje

trnovina [trnovína] samostalnik ženskega spola

trnova goščava
butara s trnovim dračjem

trobelika [trobẹ́lika] samostalnik ženskega spola

neka rastlina, morda kovačnik, LATINSKO: Lonicera caprifolia

trta [tŕta] samostalnik ženskega spola

šiba
vinska trta, LATINSKO: Vitis vinifera

vinika [viníka] samostalnik ženskega spola

rastlina divja trta, LATINSKO: Vitis labrusca

zatišje [zatīšje] samostalnik srednjega spola

grmovje

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

grm samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grm m, F11, corylus, léṡhkou germ, léṡhka; dumus, -mi, en tern, ali enu ternaſtu meiſtu, rubida, garm; frutex, germ, ſhibje; rhamnus, -ni, en ternou garm, glog, ternîe. Jud:9.v.14; rubus, tá ternaſti, inu ardezhkaſti garm; rubus, -bi, en glog, garm, rubida, oſtroṡhniza; rubus ardens, en gorezhi garm; sentictum, en ternou garm; servia, en puſhil, ali garm roṡh; spinetum, -ti, ternou garm, ternaſta meja, ali garmje; xylon, en neṡnan germ, na katerim pavola raſte, pavola

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grm -a m grm: Jeſt ſim, kakor en Garm im. ed. teh gartrosh ǀ je hotel k'temu gorezhimu garmu daj. ed. ſe perblishat ǀ od dalezh je vidil en selen garm tož. ed. s' ogniom obdan ǀ ven bodezh garm tož. ed. belih gartrosh je bila padla ǀ v'enim garmu mest. ed. ǀ je ena oderta auzhiza v' garmi mest. ed.

trn -a m 1. trn: gledaio kej tern im. ed. tizhij ǀ ta bodezhi tèrn im. ed. tiga greha velikukrat rani vasho dusho ǀ bom jeſt tebi ta tern tož. ed. s' noge sleku ǀ Chriſtus pak 72 ternjo rod. mn. imà v' ſvoj Sveti glavi 2. trnov grm: Tern im. ed. v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia ǀ Natu ſò djala vſa driveſſa k' ternu daj. ed.

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grm -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

grm sam. m ♦ P: 10 (TT 1557, TPs 1566, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja