Tiskanje

á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ učenci 1. a

♦

glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á-

prvi del zloženk

nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:

A-bomba atomska bomba

hotel A-kategorije

/ 1. a-razred

♦

glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

à2 [à in á] prisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a1 vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola

ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a3 veznik

1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda

1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

1.2 za izražanje nepričakovanega

2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a4 črka

prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a5 glas

samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a6 končnica

oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a

FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Á ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a ► a vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aalenij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aamoriterski

GLEJ: amoriterski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aar

GLEJ: ahar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aaroniski

GLEJ: aroniski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aaronski

GLEJ: aronski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ab zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abačica -e samostalnik ženskega spola

predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abad [

] samostalnik moškega spola

tkanina brokat

PRIMERJAJ: haba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abája samostalnik ženskega spola

zlasti v muslimanskem okolju

halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abalónska škóljka -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abarija [abarȋja] samostalnik ženskega spola

Skitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Črnega in Kaspijskega morja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abat

GLEJ: apat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abba – samostalnik moškega spola

biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče

FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abbe

Predlog

Abbeja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

nemški fizik, optik in poslovnež

IZGOVOR: [ábe], rodilnik [ábeja]

BESEDOTVORJE: Abbejev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a.b.c.

GLEJ: abece

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abdicírati -am dov. in nedov.

odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti

SINONIMI:

odstopiti

GLEJ ŠE SINONIM: odstopati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

Abdija

Predlog

Abdija in Abdija Abdije samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemski prerok

IZGOVOR: [abdíja], rodilnik [abdíja] in [abdíje]

BESEDOTVORJE: Abdijev

ZVEZE: prerok Abdija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abec -a samostalnik moškega spola

ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola

1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

1.1 črke kake pisave

2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecedaria

GLEJ: abecedarium

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola

priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov.

GLEJ SINONIM: alfabetirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abel

Predlog

1 Abela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]

BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abélard

Predlog

Abélarda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

francoski filozof in teolog

IZGOVOR: [abelár], rodilnik [abelárja] in [abelára]

BESEDOTVORJE: Abélardov in Abélardev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abelard

Predlog

Abelarda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

francoski filozof in teolog

IZGOVOR: [abelárt], rodilnik [abelárda]

USTREZNEJE: Abélard

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abélardov

Predlog

Abélardova Abélardovo in Abélardev Abélardeva Abélardevo pridevnik

IZGOVOR: prva oblika [abelárjeu̯/abelárou̯], ženski spol [abelárjeva/abelárova], srednji spol [abelárjevo/abelárovo]
druga oblika [abelárjeu̯], ženski spol [abelárjeva], srednji spol [abelárjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abelov

Predlog

Abelova Abelovo pridevnik

IZGOVOR: [ábelou̯], ženski spol [ábelova], srednji spol [ábelovo]

ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abelski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abesinija

Predlog

Abesinije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

staro ime za Etiopijo

IZGOVOR: [abesínija], rodilnik [abesínije]

BESEDOTVORJE: Abesinec, Abesinka, Abesinčev, Abesinkin, abesinski

PRIMERJAJ: Etiopija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april

FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àbiogenéza -e ž

biol. nastanek in razvoj živega iz neživega

SINONIMI:

biol. praploditev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

àbiosfêra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ablácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ablacíjska razpóka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ȁbnormȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ABÓ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abominatio – samostalnik ženskega spola

gnusoba

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

aboníran

-a -o:

aboniran je samo v Drami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abonírati se -am se dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: naročati se, naročiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

abonmá -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abonmá in ízven

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aborídžin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžin] m (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aborigin

Predlog

aborigina in aboridžin aboridžina samostalnik moškega spola

staroselec

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: aboriginov

PRIMERJAJ: Aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Aborigin

Predlog

Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik ljudstva v Avstraliji

v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski

PRIMERJAJ: aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aboriginka

Predlog

aboriginke in aboridžinka aboridžinke samostalnik ženskega spola

staroselka

IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]

BESEDOTVORJE: aboriginkin

PRIMERJAJ: Aboriginka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Aboriginka

Predlog

Aboriginke in Aboridžinka Aboridžinke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica ljudstva v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]

BESEDOTVORJE: Aboriginkin in Aboridžinkin

PRIMERJAJ: aboriginka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abortírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. imeti abortus; splaviti1: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abọ̑rtus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábota -e ž (á)
star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábota -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abotnija [abotnȋja] samostalnik ženskega spola

abotnost, neumnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábraham in Ábraham -a m (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Abraham

Predlog

Abrahama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ábraham], rodilnik [ábrahama]

BESEDOTVORJE: Abrahamov

ZVEZE: srečati Abrahama

PRIMERJAJ: abraham

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

Abrahamov

Predlog

Abrahamova Abrahamovo pridevnik

IZGOVOR: [ábrahamou̯], ženski spol [ábrahamova], srednji spol [ábrahamovo]

ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abrazíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsa] m (ȅ ȇ) avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ABS

Predlog

ABS-a tudi ABS ABS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

protiblokirni zavorni sistem

IZGOVOR: [ábẹès], rodilnik [ábẹêsa] tudi [ábẹès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absalucia

GLEJ: absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abscísa -e ž (ȋ)
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abscísa -e ž

geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu

SINONIMI:

geom. abscisna os, geom. os x, knj.izroč. vodoravnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

abscizínska kislína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absínt -a m (ȋ)
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ABS-nahŕbtnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolacja

GLEJ: absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolucia

GLEJ: absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola

1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza

2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza

FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih

TERMINOLOGIJA: privata absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolút -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolȗten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolutia

GLEJ: absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolutio – samostalnik ženskega spola

versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolutioni

GLEJ: absolutio

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

absolutizíran

-a -o:

absolutizirane ideje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútna síla -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútna sódna pristójnost -e -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútni enkóder -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútni etanól -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútno níčna civílna sôdba -- -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútno níčna uprávna odlóčba -- -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútno predpísana kázen -- -e -zni ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútno prevládana strategíja -- -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolvêntka tudi absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki dokonča šolo: absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolventka arhitekture

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolviran -a -o deležnik

versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred

absolvíran

-a -o:

absolviran učiteljiščnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolvȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol

versko, kdo; od česa, koga_tož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo

FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorbánca -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorbírana vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; absorbirati znanje tujih jezikov; to delo ga je vsega absorbiralo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorbírati -am nedov. in dov.

GLEJ SINONIM: vpijati, vpiti1, vsrkati, vsrkavati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

absorbȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absórpcija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absórpcija vôde -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorpcíjska cóna koreníne -e -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorpcíjska sposóbnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorpcíjski spektroskóp -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absorpcíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstinénčni sindróm -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.

2.

kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

abstinȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.

2.

kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrahíran

-a -o:

abstrahiran primer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstrahírati -am dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: odmisliti, odmišljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

abstrȃkten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstráktna odškodnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstráktna ustavnosódna presója -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abstráktni -a -o prid.

ki obstoji na pojmovnem, miselnem področju in je s tem nasprotje materialnemu, konkretnemu

SINONIMI:

nadpredmetni, nekonkretni, pojmovni, knj.izroč. brezpredmetni, knj.izroč. nečutni

GLEJ ŠE: samostalnik, svet1, slikarstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

abstráktno zavarovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absȗrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absúrdna dráma -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

absúrdno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abtašica -e samostalnik ženskega spola

predstojnica svetišča, ženskega samostana

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abundánca -e ž (ȃ)
zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abuvko

GLEJ: jabolko

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abuvski -a -o pridevnik

ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abvon -a samostalnik moškega spola

sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

abvonov -a -o pridevnik

ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ac

Predlog

Ac samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

aktinij

IZGOVOR: [ácə̀], rodilnik [ácə̀] in [ácé], rodilnik [ácé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

accidenciae

GLEJ: akcidencija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

accidens – samostalnik moškega spola

kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ACE-inhibítor -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aceróla samostalnik ženskega spola

1.

iz botanike

tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra

1.1

plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acêrvul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetátna metóda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetilén1 -a m (ẹ̑)
kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetílglukozamín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetílholín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetíl kòencím Á -- -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetogenín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acid -a [êsid-] m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ácidobázični indikátor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acidotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

àcíklični cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àconálna tálna vôda -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

a conto in a kónto [akónto] prisl. (ọ̑)
ekon. na račun: plačati a conto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

acquis communautaire -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ACR ACR-a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Acre

Predlog

Acreja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]

BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

actio libera in causa -- -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ač zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aček [

] samostalnik moškega spola

sifilis

PRIMERJAJ: jajček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ad

GLEJ: od

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

A. D.

Predlog

okrajšava

v letu Gospodovem

IZGOVOR: [ádé] in [ádə̀]

PRIMERJAJ: Gospodov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta, dáti kàj ad acta, správiti kàj ad acta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adagio

Predlog

1 adagia samostalnik moškega spola

počasno izvajanje tonov

skladba v počasnem tempu

IZGOVOR: [adádžo], rodilnik [adádža]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Adam

Predlog

Adama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ádam], rodilnik [ádama]

BESEDOTVORJE: Adamov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adamant -a samostalnik moškega spola

najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adamantánski deriváti -ih -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adamantov -a -o pridevnik

ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adamaski -a -o pridevnik

ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ)
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Adamov

Predlog

Adamova Adamovo pridevnik

IZGOVOR: [ádamou̯], ženski spol [ádamova], srednji spol [ádamovo]

ZVEZE: Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo jabolko, Adamovo/adamovo rebro

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ)
zastar. Adamovo jabolko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptácija -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti1, predelati: adaptirati scenarij
2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem

adaptíran

-a -o:

adaptirani prostori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptírati -am dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: prenavljati, prenoviti, prilagajati, prilagoditi, prirediti1, prirejati1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adaptȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptírati se -am se dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: prilagajati se, prilagoditi se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adaptívni robót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adaptogén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec

FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Addison

Predlog

Addisona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

britanski zdravnik in znanstvenik

IZGOVOR: [êdison], rodilnik [êdisona]

BESEDOTVORJE: Addisonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adekvȃten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adekvátna vzróčnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Adelijina dežela

Predlog

Adelijine dežele samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

del antarktične obale

IZGOVOR: [adelíjina dežêla], rodilnik [adelíjine dežêle]

BESEDOTVORJE: adelijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adelijski

Predlog

adelijska adelijsko pridevnik

IZGOVOR: [adelíjski]

ZVEZE: adelijski pingvin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aden

GLEJ: eden

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozíndífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozín dífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozínmónofosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozín mónofosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozíntrífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozín trífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozín trífosfatáza -- -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adenozín trífosfát sintáza -- -- -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adheréntna célična kultúra -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adhezíja -e ž (ȋ)
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adhezíja -e ž

fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi

SINONIMI:

fiz. adhezijska sila

GLEJ ŠE SINONIM: zarastlina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adhezíjska vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adhezíjske molékule -ih -ul ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adhezíjsko prèdnapéti betón -- -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ad hoc múltilaterálna diplomacíja -- -- -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adiabáta -e ž (ȃ)
fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adiabáta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adiabátna spremémba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adiaforiski -a -o pridevnik

ki je povezan z adiaforisti; SODOBNA USTREZNICA: filipistični

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adiaforist -a samostalnik moškega spola

pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športni copat: nositi adidaske; obuti ponošene adidaske; trenirka in adidaske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adíjo medm. (ȋ)
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj, íti kómu kàj adíjo, porêči kómu/čému adíjo, rêči kómu/čému adíjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adȋjo medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adin

GLEJ: edin2

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ad infinítum prisl. (ȋ)
knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adini

GLEJ: edin2

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adírati -am nedov. in dov.

GLEJ SINONIM: sešteti, seštevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

aditív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ȃdjektiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adjektivizírati -am dov. in nedov.

kaj jezikosl. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti

SINONIMI:

jezikosl. poprideviti, jezikosl. popridevljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adjúnkt -a m (ȗ)
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adjustíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ)
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

adjustíran

-a -o:

popolnoma adjustirana pošiljka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adjustírati -am dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: pripraviti, urejati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adjuvánten -tna -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; adjuvantno zdravljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adlátus -a m (ȃ)
nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adlitorál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ÁDMET ADMET-a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administrácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administratíva -e ž (ȋ) redk. funkcionarji ~e uprave; pojm., žarg. ~ in proizvodnja pisarniško poslovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administratívec -vca m (ȋ)
pog. upravni uslužbenec: delavci in administrativci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje
♦ zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola

administratívno

prisl.:

administrativno določene cene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administratívna mêja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administratívna ovíra -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administratívno brême -ega -éna s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

administrátorka -e ž (ȃ)
1. nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke
2. rač. ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum: administratorka informacijskega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

admiral

Predlog

admirala samostalnik moškega spola

vojaški naziv

IZGOVOR: [admirál], rodilnik [admirála]

BESEDOTVORJE: admiralov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

admirȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

admiralitéta -e ž

v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice

SINONIMI:

admiralstvo

GLEJ ŠE: zbor

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

admirálstvo -a s (ȃ)
1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

admitánčno vódenje -ega -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adofs [

] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adolescénca -e ž (ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adolescénca -e ž

ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo

SINONIMI:

ped. adolescenčna doba, ped. mladostna doba, ped. mladostniška doba, knj.izroč. mladostništvo, ped. popuberteta

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adoptánt -a m (ā á)
kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali

adoptíran

-a -o:

adoptirana hči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adoptírati -am dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: posvajati, posvojiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adplicatio – samostalnik ženskega spola

dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol

kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adpuščen

GLEJ: odpuščen

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adra [ādra] samostalnik ženskega spola

koroško jadro
brisača

PRIMERJAJ: jadro, antila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adramitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adraš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adrenalȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adrenalín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adrenalínec -nca m (ȋ)
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem; kolesarske steze za družine in adrenalince

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adrenêrgični recéptor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adrenêrgik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adrésa -e ž (ẹ̑) star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adresírati -am dov. in nedov. (ȋ)
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adresírati -am dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: naslavljati, nasloviti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adrianitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adriatiski -a -o pridevnik

v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adrija

GLEJ: ardrija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adsorbènt žôlčnih kislín -ênta -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adsorbírana vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adsórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adsórpcija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adsorpcíjska izotêrma -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adsorpcíjski kompléks -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adstringènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adúktor -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adularescénca -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adúltni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adút -a m

igr., pri kartanju klicana barva, ki jemlje

SINONIMI:

star. trumf

GLEJ ŠE SINONIM: sredstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

adȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

advȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

advent -a samostalnik moškega spola

1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent

2. (Kristusov) prihod na svet

FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

advènt in advént advénta samostalnik moškega spola

ađˈƀent, ađƀẹ̀ːnt

advent

za ađˈvent sa nasíːlẹ [tọ́ːpu facaˈlat]

adventívna organogenéza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

advȇrb -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

advokȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

advokat ► advȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ae dvoglasnik

iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ae; SODOBNA USTREZNICA: ae

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aegéanij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aegiptov

GLEJ: egiptov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aer

GLEJ: ajer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aeracíjska plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aeránt -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerenhím -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerírani betón -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aero... ali aêro... in áero... prvi del zloženk (ȇ; ȃ)
1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja; aerobična vadba, vaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aeróbika -e ž (ọ̄)
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aeróbna zmogljívost -e -i ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeróbni organízem -ega -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike

aêrodinámično

in áerodinámično prisl.:

aerodinamično oblikovano vozilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerodinámični premér délcev -ega -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrodinámika in áerodinámika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o gibanju plinov in teles v njih:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerodinámika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrodinámika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerodróm -a m (ọ̑)
prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerodrọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrofotografíja in áerofotografíja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrofotografíja -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrofotogrametríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerogén -a -o prid. (ẹ̑) med.
ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu

aerogéno

prisl.:

bolezen se širi aerogeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrohidroplán in áerohidroplán -a m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêroklúb in áeroklúb -a m (ȇ-ȗ; ȃ-ȗ)
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrolínija in áerolínija -e ž (ȇ-í; ȃ-í)
redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêromeháničen in áeromeháničen -čna -o (ȇ-á; ȃ-á)
pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêromehánika in áeromehánika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o silah in gibanju plinov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerométer -tra m

fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov

SINONIMI:

fiz. denzimeter, fiz. gostotomer

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

aêromíting in áeromíting -a m (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerónij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aeroplȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêroposnétek in áeroposnétek in aêro posnétek in áero posnétek -tka m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
fotografski posnetek iz zraka:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrosiderolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerosíl -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aerosól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrostátičen in áerostátičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrostátika in áerostátika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrotáksi in áerotáksi -ja m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêroterapíja in áeroterapíja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
med. zdravljenje z zrakom:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrotranspórt in áerotranspórt -a m (ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑)
prevoz z letali: razvoj aerotransporta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aether sulfuricus -thra -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afanítska struktúra -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afar

Predlog

Afarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

v množini Afarji etnična skupina v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afár], rodilnik [afárja]

BESEDOTVORJE: Afar, Afarka, Afarjev, Afarkin, afarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afarka

Predlog

Afarke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afárka], rodilnik [afárke]

BESEDOTVORJE: Afarkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afẹ̑kt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afekt -a samostalnik moškega spola

zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afektácija -e ž (á)
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektíran -a -o prid.(ȋ)
nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektírano

prisl.:

afektirano govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afektírana ígra -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afélij -a m

astron. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira

SINONIMI:

astron. odsončje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

afêra-esamostalnik ženskega spola

odmevna javna zadeva, javni dogodek
- afera s čim/kom
- , afera v/na čem, kje
- , afera o čem/kom
- , afera med kom/čim
- , afera zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aferáštvo -a s (ȃ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aferíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

affect

GLEJ: afekt

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afganistan

Predlog

Afganistana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Islamska država Afganistan

država v Aziji

IZGOVOR: [afgánistan], rodilnik [afgánistana] in [avgánistan], rodilnik [avgánistana]

BESEDOTVORJE: Afganistanec, Afganistanka, Afganistančev, Afganistankin, afganistanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afganistančev

Predlog

Afganistančeva Afganistančevo pridevnik

IZGOVOR: [afgánistančeu̯], ženski spol [afgánistančeva], srednji spol [afgánistančevo] in [avgánistančeu̯], ženski spol [avgánistančeva], srednji spol [avgánistančevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afganistančev

Predlog

afganistančeva afganistančevo pridevnik

IZGOVOR: [afgánistančeu̯], ženski spol [afgánistančeva], srednji spol [afgánistančevo] in [avgánistančeu̯], ženski spol [avgánistančeva], srednji spol [avgánistančevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afganistanec

Predlog

afganistanca samostalnik moškega spola

manj formalno afganistanski hrt

manj formalno afganistansko mamilo

IZGOVOR: [afgánistanəc], rodilnik [afgánistanca] in [avgánistanəc], rodilnik [avgánistanca]

PRIMERJAJ: Afganistanec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afganistanec

Predlog

Afganistanca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afgánistanəc], rodilnik [afgánistanca] in [avgánistanəc], rodilnik [avgánistanca]

BESEDOTVORJE: Afganistančev

PRIMERJAJ: afganistanec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afganistanski

Predlog

afganistanska afganistansko pridevnik

IZGOVOR: [afgánistanski] in [avgánistanski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aficírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

aficíran

-a -o:

aficirano področje

♦

med. aficiran organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni

afiliíran

-a -o:

afiliirano podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afiliírati -am dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: pridruževati, pridružiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

afinitéta -e ž (ẹ̑)
1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afinitẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afinitéta -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afinitétna kromatografíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola

1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica

2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afinski -a -o pridevnik

slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji

FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afirmírati -am dov. in nedov.

GLEJ SINONIM: utrditi, utrjevati, uveljaviti, uveljavljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

afirmȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afišírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zastar. pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afkelj [áfkǝlj áfkǝljna] samostalnik moškega spola

koroško sponka, zaponka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afklati [āfklati āfklam] nedovršni glagol

spenjati, zapenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfnast pridevnik

1.

ekspresivno

ki vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim, neresnim videzom, vedenjem

1.1

ekspresivno

ki kaže, izraža tako nenaravnost, izumetničenost, neresnost videza, vedenja

2.

pogovorno

ki je v zvezi z opicami

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

aforíst -a m (ȋ)
kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aforīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àfótična cóna -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afric

GLEJ: afrik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afričan

Predlog

afričana samostalnik moškega spola

afriški slon

IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]

PRIMERJAJ: Afričan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afričan

Predlog

Afričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]

BESEDOTVORJE: Afričanov

PRIMERJAJ: afričan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afrik -a samostalnik moškega spola

veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~i
áfriški -a -o (ȃ)
Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afrikanístika -e ž (í)
veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afrikáta -e ž (ȃ)
jezikosl. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afriski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfriška čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Áfriška plôšča -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afriški

Predlog

afriška afriško pridevnik

IZGOVOR: [áfriški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Áfriški kratón -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afriško-ameriški

Predlog

afriško-ameriška afriško-ameriško pridevnik

afriški in ameriški

IZGOVOR: [áfriško-amêriški]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afriško-azijski

Predlog

afriško-azijska afriško-azijsko pridevnik

afriški in azijski

IZGOVOR: [áfriško-ázijski]

PRIMERJAJ: afriški, azijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afriško-evropski

Predlog

afriško-evropska afriško-evropsko pridevnik

afriški in evropski

IZGOVOR: [áfriško-eu̯rópski]

PRIMERJAJ: afriški, evropski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfriško gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfro... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop in afro pop, afroritmi in afro ritmi, afropričeska in afro pričeska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afroameričan

Predlog

Afroameričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

Američan afriškega porekla ali temnopolti Američan

v ameriškem okolju temnopolti Američan

IZGOVOR: [áfroameričán] in [áfroameričàn], rodilnik [áfroameričána]

BESEDOTVORJE: Afroameričanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afroameriški

Predlog

afroameriška afroameriško pridevnik

nanašajoč se na Afroameričane

IZGOVOR: [áfroamêriški], ženski spol [áfroamêriška], srednji spol [áfroamêriško]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

áfroamêriško gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afroazijski

Predlog

afroazijska afroazijsko pridevnik

afriški in azijski

azijski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfroázijski]

PRIMERJAJ: afriški, azijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Afrodita

Predlog

Afrodite samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime

grška boginja ljubezni

IZGOVOR: [afrodíta], rodilnik [afrodíte]

BESEDOTVORJE: Afroditin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afrodizȋjak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ȃfta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aftah [áftah] samostalnik moškega spola

naglavna ruta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aftelj -na samostalnik moškega spola

priprava za zapenjanje; SODOBNA USTREZNICA: zaponka

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

afterpiece -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

AFŽ AFŽ-ja tudi AFŽ -- [afežé -êja in afəžə̀ tudi afežé in afəžə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Antifašistična fronta žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ag

Predlog

Ag samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

srebro

srebrov

IZGOVOR: [ágə̀], rodilnik [ágə̀] in [ágé], rodilnik [ágé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

AG AG-ja tudi AG -- [agé -êja in agə̀ tudi agé in agə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Akademija za glasbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ága -e tudi -a m (ȃ)
v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

aga -a samostalnik moškega spola

turški nižji vojaški ali civilni oblastnik; SODOBNA USTREZNICA: aga

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ)
med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

agápe in agápa -e ž (ȃ) rel.
1. brezpogojna, nesebična, razdajajoča se ljubezen: krščanska agape / božja agape
2. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.