bárvni índeks -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bárvni índeks -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

BMI BMI-ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

cagar m, F4, gnomon, ena ṡhnora, zagar, ali ṡhéleṡna ſhtanṡhiza na ſonzhni uri; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; sciatheras, -ae, tá ṡheléṡna ṡhtanṡhiza, ali zagar per ſonzhni uri

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Carrov índeks -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

CBDI CBDI-ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

cenílka -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

diverzitétni índeks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

drugi števnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

drugi3 -a -o vrstilni števnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fáktor gostôte poselítve -ja -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fáktor grádbene prostorníne -ja -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fáktor izrábe grádbene parcéle -ja -- -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fáktor izrábe obmóčja -ja -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fáktor zazídanosti grádbene parcéle -ja -- -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fáktor zazídanosti obmóčja -ja -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

FPI FPI-ja m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

FSI FSI-ja m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

heritabilitétni índeks -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

húpa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȋndeks -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks cén življênjskih potrébščin -a -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks čístosti zráka -a -- -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks izenáčenosti -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks lístnih réž -a -- -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks nabrékanja -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks ohlájanja zarádi vétra -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks podóbnosti -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks réž -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks rojênja -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

índeks telésne máse -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Índex librórum prohibitórum -a ~ ~ [eks] m, stvar. i. (ȋ ọ̑ ọ̑) izobr. |seznam prepovedanih knjig|: biti na -u ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Izgovor besed »kolk« in »aneks«

Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

katalọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kazáč -a m
1. kazalec, prst: Index Kazács KMS 1780, A7b
2. kazalec na številčnici: Tzégér; kazács, czajgar KOJ 1833, 178; vöre je z-kazácsa vor ali zbitja vöre mogôcse znati KAJ 1870, 158
3. seznam, kazalo: Evangyeliomov i Epiſtol Kazács KŠ 1771, 810
4. kar kaže na kaj: Ti ſzi kazács te pravicze BRM 1823, 87; Ti, I kazács bo'ze szkrovnoszti KAJ 1848, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kazar m, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kazati nedov., F10, cippi, ẛnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; monstrare, pokaṡati, kaṡati, iṡloṡhiti; monstrator, kaṡavez, kateri kaṡhe; praemonstrator, -oris, kateri naprei kaṡhe; sciathericon orologium, tà ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kashe; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kazȃvka, f. 1) die Zeigerin, Cig.; — 2) der Index, der Anzeiger (math.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kazin [kazȋn] samostalnik moškega spola

prst roke med palcem in sredincem; kazalec

PRIMERJAJ: kazinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kazinec [kazȋnǝc] samostalnik moškega spola

prst roke med palcem in sredincem; kazalec

PRIMERJAJ: kazin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

korenínski índeks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kubitálni índeks -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

lȋsta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

lístne réže in índeks lístnih réž -ih réž -- -a -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

lístni índeks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

listrom [līstrom] samostalnik moškega spola

kazalo, seznam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

lómni kolíčnik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

lómni kolíčnik -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Míllerjev índeks -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

palec m, F10, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lichas, kar ſe more s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; pollex, -cis, en palz; pollicaris, -re, en palz ſhirok; quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt palzeu viſſoka; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

• v Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

• v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

• Náku/Nákva
• Kateri? naklansk.
• prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

• Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
• Kateri? naklanski
• v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
• prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

• Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

• StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

• Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

• CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

• PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

probirati nedov., index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prst m, F27, annularis digitus, parſt ẛa perſtan; condilus, gerzha na perſtih; conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtou dolg; digitus, -ti, perſt; dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah; transversum digitum non excedere, ṡa en kriṡham perṡt ſe ne ganiti od ſebe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prst -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

razklòn lómnega kolíčnika -ôna -- -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

regišter -tra samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

retencíjski fáktor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sapróbni índeks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

selekcíjski índeks -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

seznȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Shannon-Wienerjev índeks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Simpsonov índeks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

skušati nedov., F16, attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; conari, ſe podſtopiti, ṡkuſhati, pomujati ſe; coticula, bruſſez, ali ta kamen, na katerim ſe ṡlatú ṡkuſha; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; experiri, ṡveiditi, iṡkuſſiti, ṡkuſhati; heraclius lapis, tá kamen, na katerim ſe ſrebrú, inu ṡlatú ṡkuſha; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; lapis lidius, vel probationis, kamen ṡa ṡlatú, inu ſrebrú ṡkuſhati; lydius lapis, en kamen ṡa ṡkuſhati ṡlatú, ali ſrebrú; proludere, preygrati, eno ygró ṡkuſhati, aku bode prou; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti; subtentare, na ṡkrivnim ṡkuſhati ſe podſtopiti; tentare, vagati, ṡkuſhati, iṡkuſhovati; tentare fortunam, ſrèzho ṡkuſhati, vagati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

terapévtski índeks -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

termomẹ̄ter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zapalčnik [zapȃu̯čnik] samostalnik moškega spola

kazalec, tj. prst roke med palcem in sredincem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zlatar m, F2, aurarÿ, ẛlatarji, goldſmedi; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

žóga Frazemi s sestavino žóga:
[okrógel] kot žóga, pobírati žógo iz mréže, pobráti žógo iz mréže, posláti žógo v mréžo, potísniti žógo v mréžo, správiti žógo v mréžo, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga je okrógla, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.