brcati nedov., F5, calcitrare, berzati, pahati, ritati; calcitro, -nis, en koîn kir berza; calcitrosus, kir s'nogami bye, ali berza; incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; recalcitrare, s'nogami naṡai berzati, odberzati
gležnjev prid., suffraginosus equus, en pretergan koin, kateri je ſláb, inu gleiṡhniu
jabolčen prid., F2, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana, kiſſila jabolzhna voda; equus scutulatus, en koîn jabulzhne ſive farbe, ṡhpeglaſti koyn
koin, koinjar, kojn ipd. gl. konj konjar ipd.
konj m, F89, basterna, kozhijza s'dvema konîama; biga, -ae, kaleſſel, ali kulla s'dvéma koinîama; caballus, en koîn; capistrum, korba koinîu na glavi; equaria, ena zhréda koyn; equarius, -a, -um, kar h'koynîu ſliſhi; equiso, -nis, kateri koynîe vuzhy; equum in gyros torquere, konîa tumbati; equus, koyn; helcium, -cÿ, en komat ṡa konîa; intractatus, -a, -um, equus intractatus, en ne ṡvuzhen koyn, nikár ṡa nuzanîe; jugalis equus, en koyn ṡa voṡhnîo, ali vprèṡhen; laedere equum in dorso, koinîa na harbtu oſſeiniti; quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi kojnî; trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi goni; veredarius, -a, -um, poṡhtar, nagil ſel na kojnîu. Est:8.v.10
manih m, cantherius, en réẛan koîn, en manih
marati nedov., F3, curare, ṡkerbéti, marati; equus effrenis, terdovratni koin, kateri ne mara ṡa voiṡdo; illachrymabilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; prim. nemarati
nadušljiv prid., F4, anhelator, neduſhliu/ naduſhliu; anhelosus equus, naduſhliu koîn; ilia trahere se, zhreva ṡa ſabo vlézhi: naduſhliu, ali teſnih parſi biti; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajozhi; prim. nedušljiv
neosedlan prid., F2, defultorius equus, en neoſſedlani koin [str. 62b ]; desultorius, -rÿ, neoſedlani koyn [str. 65b ]
par m, F6, bijugus, en par koîn, ali vollou v'kupai vklenîenih; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéṡke, ali ṡhivinske glave, ali eniga para vollú; coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; impar, neglih, kir nei prou par; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba; par, -ris, en par: tudi glih, enák
pretrgan del., F2, interruptus, -a, -um, pretergan, predert, prelomnîen; suffraginosus equus, en pretergan koin, kateri je ſláb, inu gleiṡhniu
rezan2 del., F9, bagous, kapun, réẛan, pres moſhtvá; camterius, en reiẛan koîn; cantheriolus, en réẛan konyzh; cantherius, en réẛan koîn, en manih; caper, koẛel reiẛan; equus emiſsarius, en paſtuh; integer, ne reiṡan; majalis, -lis, en reiṡan merjaſſez; spado, -onis, en reiṡani zhlovik; vervex, -cis, réṡani oven, ali kaṡhtrún, ṡkopiz
siv prid., F16, anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; caneo, canescere, ſiviti, ſiu, beil, ſtar perhajati; canus, canens, ſiu, bélolaſſi; equus scutulatus, en koîn jabulzhne ſive farbe, ṡhpéglaſti koyn; et dignitas senum, canities. Prov:20.v:29. inu vrédnuſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; glaucinus, -a, -um, ſivih ozhy; glaucoma, et glaocopos, -is, ena ṡhena, katera ima ſive ozhy; glaucus, -a, -um, vodene farbe, ſiv, mazhkinih ozhy; incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; incanescere, ſiu perhajati; incanescere, ſiu perhajati, ſiu, ali beil ratati; incanus, -a, -um, beil ali ſiu od ſtaroſti; leuchophaeus, -a, -um, vel leucophaeus, ſive farbe; leucophaeatus, leuchophaeus, -a, -um, v'ſivu obleizhen, ali v'ſiu gvant oblizhen; oniscus, -ci, praſizhiza ſiva; praecanus, -a, -um, cilú ſiu, ali ſtar
spotikati se nedov., F10, caespitare, ſe ſpotikati; cespitator, equus, en koîn, kateri ſe ſpotika, ſpotikaviz; labant pedes, nogè ſe ſpotikajo, nogam ſe polṡy; labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti; labescere, ṡazheti ſe ſpotikati, ſpolṡéti, popolṡniti, ſe ſpotikovati; nutare, migati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati; offensare, ſe ſpotikati; offensator, ſpotikaviz, kateri ſe vſeṡkuṡi ſpotika; titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati, zviblati; vacillare, ſe ſpotikati, ſem ter ke s'nogami ṡaplétati, ſe ſpotikovati, zviblati
spotikavec m, F2, cespitator, equus, en koîn, kateri ſe ſpotika, ſpotikaviz; offensator, ſpotikaviz, kateri ſe vſeṡkuṡi ſpotika
špeglast prid., equus scutalutus, en koîn jabulzhne ſive farbe, ṡhpéglaſti koyn
tepljanje s, F2, palpatio, tipanîe, teplanîe; popysma, -tis, tú ṡvishanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty
trdovraten prid., F10, cervicosus, ceruicatus, terdovratin; contumax, truzaſt, nepokoren, ſamovolen, terdovraten, oſhabin, truzig; durae cervicis, terdovraten; equus effrenis, terdovratni koin, kateri nemara ṡa voiṡdo; induratus, -a, -um, vterpnen, vterden, terd ſturjen, terdovraten; obduratus, -a, -um, terdovraten; obstinatus, -a, -um, terdovratin, obterpneniga ſerzá; pertinax, -cis, terdovraten, terdoglav, vſeṡkuṡi enake vole; pervicax, -cis, terdovratin; refractorius, -a, -um, ṡupern, ſvojevolin, terdovratin, nepokorin, ſvoje hude terme
ukrotiti (v'krotiti) dov., F14, commitigare, v'kúp ſtolaṡhiti, v'krotiti, v'tolaṡhiti; demitigare, vkrotiti, vtolaṡhiti; domare, vkrotiti, pervaditi; domiturus, -a, -um, kateri ima kai vkrotiti, premoiſtriti, vtolaṡhiti, v'ſtráh perpraviti; edomare, prov v'krotiti, premoiſtriti, v'ſtráh vṡèti; flexanimus, -a, -um, tú kar ſerzé vkroty, reṡmehzha tega ſerzá; imperiosus, -a, -um, kateri je kai premoiſtril, vkrotyl, premogel; indomabilis, -le, nekrotliu, kateri ſe ne more vkrotiti; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; mansuefacere, vkratiti[!]; mitigare, vtolaṡhiti, vteſhiti, vkrotiti; perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi, pokorniga ſturiti; popysma, -tis, tú ṡvishanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty; tranquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti
uzda ž, F9, bulla, ſhpanga na uṡdi; camus, -mi, usda, povodiz; capistrum, ena alftra, uṡda; effrenatus, -a, -um, preṡ uṡde; equus duri oris, en koyn terd na voiṡdi; equus effrenis, terdovratni koin, kateri ne mara ṡa voiṡdo; fraenum, -ni, vuṡda, berṡdè, bruṡdè; habenas laxas dare, puſtiti vuṡdo konyu; orea, -ae, bruṡdè per eni vuiṡdi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: uzda ž, habena, -ae, vuiſda
vklenjen del., F5, bijugus, en par koîn, ali vollou v'kupa vklenîenih; coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih; subjugalis, ena v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.ẛ
zvižanje s, F4, aſsertio, poterjenîe, ṡviṡhanîe; demonstratio, ṡviṡhanîe, iṡkaṡanîe; lemma, -tis, enu pravu ṡviṡhanîe, katerimu ſe ne more ṡupar ſtati; popysma, tú ṡviṡhanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty
dirjati -am nedov. dirjati: Kadar hozhes de Kojn naprej grehe s'shibo ga vdarish ter sazhne derjat nedol. ǀ Groff ſede na kojna ter derja 3. ed. k' Ceſſarizi ǀ Koin … neprei derija 3. ed. ǀ sa valde dirjete 2. mn., inu druge nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate ǀ Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani dèrjeio 3. mn. ǀ ſa Iacobam ſedem dny derjeio 3. mn., ter ga doderjeio ǀ s'enim jelenam je derjal del. ed. m
konj -a m konj: kadar ta pervi krat koin im. ed., inu piſſy sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ En kojn im. ed. de ſi glih je velik, inu mozhan, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ s'kojna rod. ed. doli stopi ǀ ga je bil is kojna rod. ed. vergal ǀ je bil s'koina rod. ed. padil ǀ od zhebell je prishal k' tizam, od tiz k' ouzhizam, od teh k' volu, h' kojniu daj. ed. ǀ tvojga kojna tož. ed., tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga ǀ na koina tož. ed. ſede, ter v' ogin skozhi ǀ gresh pogledat tuoijga koijna tož. ed. ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia tož. ed. je tulikain lubil ǀ ozhitnu ſe je v' lufti na kojni mest. ed. prikasoval ǀ kojni im. mn. vshtali ſe ſo bili odvesali, inu odtergali ǀ Leta Menih sazhne uprashat, aku ſe najdeio tudi koiny im. mn. naprudai ǀ Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij im. mn. resuſdani dèrjeio ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini im. mn., inu vuoli, kakor S. Adalberta ǀ kojny im. mn. ſo jo bily poteptali ǀ Ceſſar Marcanton je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou rod. mn. ǀ veliku hlapzou, inu koynou rod. mn. ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam, inu kojnom daj. mn. ǀ ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne Koſse reſekat, inu Konjom daj. mn. ijh je dal jejsti ǀ hudizh je bil njega, inu kojne tož. mn. obſedel ǀ 40000. dush na koinoh mest. mn. s' lepem oroshiam ſo bile niemu na pomozh prishle
nazaj prisl. nazaj: v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo sdravi ǀ Plinius nasaj Ceſarju pishe ǀ ta Basha je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal ǀ v' ſvoje meſtu ſo po morij naſaj rajshali ǀ poſhli vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ nje ſyn Tobias je predolgu odnashal na ſai damu priti ǀ lothava shena pogledaj na ſaj zhes ſapuvid Boshio ǀ nihdar vezh ne ſai nebodo prishli ǀ Gospud je bil neſaj s'rajshe prishal ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo naſhe hude shele ǀ ta mladenizh tezhe sa nijm Koin nesasaj vdarij
pes p(e)sa m pes: pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.
privaditi -im dov. privaditi: po tem kir je bil pervadil del. ed. m yh h' temu popernaſtimu lintvornu, je shnimi shal zhes tiga praviga lintvorna privaditi se privaditi se: ta Gospud yh pele vezhkrat k' temu lintvornu, ſe peruadio 3. mn. peſſy, inu koin, de nej ſe ſo vezh bali (V, 527)
svet1 -a m svet v različnih pomenih: ta ſvejt im. ed. nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ ob nashim zhaſſu je en taku hudoben, inu golufen ſveit im. ed. ǀ vus volni svejt im. ed. ſe zhudi, ter pravi ǀ Sveit im. ed. sapovei Zartlat meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ Golufen je leta ſuejt im. ed. ǀ ta ſvet im. ed. je ena comedia ǀ s'kuſi pregovarjene hudizha, ſvejta rod. ed., inu meſſa ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ lushti tiga ſveita rod. ed. ſo folsh inu golufni ǀ s'tiga svejta rod. ed. ſe imate lozhit ǀ prebiva v' dolini teh ſolſſ tiga ſveità rod. ed. ǀ je bil Vuzhenik tiga Svejtà rod. ed. ǀ is zeliga sveita rod. ed. en grob je sturila ǀ vidi de mu je s'tiga ſveta rod. ed. pojti ǀ vela vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta rod. ed. ǀ dua talla tigà ſvetà rod. ed., namrezh Aſio, inu Europo ǀ v'mej vſimy ludmy tiga ſvètà rod. ed. ǀ enkrat te ſedem modri tiga sueta rod. ed. ſe ſo ukupaj nashli ǀ Vuzhenik tiga Svetà rod. ed. ǀ lepote tiga suèta rod. ed. ǀ s'celiga Sveta rod. ed. So tij Modri K'njemu hodili ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ veſſelie, inu lushte tiga ſvejtá rod. ed. vshivat ǀ v' dellah tega ſvèjta rod. ed., inu Meſsa ǀ vſe kraileſtva tiga Sveità rod. ed. ǀ kratki zhaſſi tiga ſueita rod. ed. yh neſapeleio ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu ſvejtu daj. ed. ǀ kateri hozhe shlushit Bogu, inu ſveitu daj. ed. Bogu ſe samiri ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt tož. ed. ǀ Vy vejſte de na uni ſveit tož. ed. nezh neponeſſete s' ſabo ǀ G: Bug je tebi h' shlushbi stuaril ta svejt tož. ed. ǀ dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet tož. ed. shtimati ǀ de ſe ne bò ſerzhnu, inu ſtonovitnu vojskoval zhes hudizha, meſſu, inu ſvjt tož. ed., inu vſe grehe ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt +tož. ed. ǀ je mogal po ſvejtu mest. ed. ſe klatit, inu vandrat ǀ ſdai na ſveitu mest. ed. eden drugimu neveruie, inu neſaupa ǀ po svejtu mest. ed. ga poshenesh ǀ vſe Kar je shiviga na ſuejtu mest. ed. ǀ uſij ſo bili pò ſueitu mest. ed. ſe reshli, inu reunu konez uſeli ǀ zhudnishi ſkriunusti nej na ſvèjtu mest. ed., kakor je S. Rus. T. ǀ nej greha na ſvetu mest. ed. v'kateri tudi on bi nepadil ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu mest. ed. ptvij, nikar domazhi ǀ my nimamo ſtojezhiga meſta na tem ſvojtu mest. ed. ǀ zhe je veliku poſvejtu +mest. ed. raishal ǀ tulikajn verr naſvejtu +mest. ed. ſe najde ǀ na cellem ſvejti mest. ed. ſe nenajde en takorshen koin ǀ Chriſtus je bil poslal ſvoje Jogre pridigvat po ſveiti mest. ed. ǀ sdaj na ſuejti mest. ed. ſe yh veliku najde takorshnih, kakor ſo bily nekadaj Iudouski Fariserij ǀ ter bi neperpuſtil tulikajn petlariau na Svejti mest. ed. ǀ katerimu nej bil na ſveti mest. ed. gliha ǀ pred cellem ſvejtam or. ed. grehij sledniga zhloveka ſe bodò vidili ǀ de ſi prèd ſvejtom or. ed. shlahten bogat, inu vuzhen ǀ bi rada pred vſem ſvetom or. ed. tuoj greh ſpovedla ǀ pred cellim ſveitom or. ed. rajtingo dati ǀ po celom svejtom or./mest. ed., drugiga ſe nej shlishalu semuzh shalost, iok, inu Klagovajne ǀ Nojeſſ je vidil dua ſvejta tož. dv., eniga pred tem potupam, tiga drugiga sa potupam
špeglast prid. jabolčno siv: Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan, shpeglaſt tož. ed. m, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau (V, 427) Pomen je nastavljen po zapisu pri Kastelec-Vorencu: ṡhpéglaſti koyn, en koîn jabulzhne ſive farbe ‛equus scutalutus’. Prim. tudi nem. spiegelblank ‛svetel kot ogledalo’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjskega vratu, in spiegelhaarig ‛s kakor ogledalo svetlečo dlako’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjske dlake; → špegel.
štala -e ž hlev: poprej je bila ena shtala im. ed. te nezhiſte shivine ǀ ſi mene reuniga taku povishal, s' shtale rod. ed. v'Kralevi duor poklizal ǀ vtezhe en Koin s'shtale rod. ed. ǀ imate shtalo tož. ed. sa vaſhe pſee ǀ gre po nozhi v' ſhtalo tož. ed. ǀ v'shtalo tož. ed. tezhe gledat zhe njega ſtari shimil je shivu ǀ Paſter je bil njega v' shtali mest. ed. neshal ǀ v' Betlehemski ſhtali mest. ed. ǀ kojni vshtali +mest. ed. ſe ſo bili odvesali ← it. stalla ali neposredno ← srvnem. stal ‛hlev’; → stala
trojanski prid. trojanski: Trojanski im. ed. m koin je bil taku velik (III, 313) → Troja 1.
ucrkniti -nem dov. crkniti, poginiti: raunu kadar imà vzerknit nedol. ozhy odpre ǀ kadar pak samerka de ima vzerkent nedol. ǀ sapovej kazhi, de ima uzerkent nedol., kar prezej uzerkne 3. ed. ǀ riba rajshi vzerkne 3. ed. ǀ ble ſo shaloſtni, kadar ym en koin v'zerkne 3. ed., kakor kadar ym shena umerie ǀ shiher puſtimo, de od lakote vzerkneio 3. mn. ǀ bosh vuzerknil del. ed. m, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal ǀ njega blishni je shaloval svojga vola, kateri mu je bil vzerknil del. ed. m ǀ nej hotel vezh jeiſti, dokler je bil od lakote uzerknu del. ed. m → crkniti
udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
uteči -čem dov. zbežati: vtezhe 3. ed. en Koin s'shtale, ta mladenizh tezhe sa nijm (I/2, 113) ǀ on je is hishe vtekal del. ed. m, ter S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika (IV, 338) ǀ yh sagvisha de nebo utekla del. ed. ž (III, 159)
vmej predl. I. s tož. med: ſe je ſramuval v'mej ludij priti ǀ hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ Judouska Gospoda ſo denarje v' mej folk metali II. z or. med: shiher bosh prebival v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam vſtane ǀ V'mei kersheniki pak ſe naideio moshie, kateri ble ſo shaloſtni, kadar ym en koin v'zerkne, kakor kadar ym shena umerie ǀ shegnana ſi vmej shenami ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt ǀ eniga v' mej nima bi vun vſeli ǀ ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy ǀ ena umei letemi ſe je sgubila v' tej puszhavi ǀ imate Mashnike vme vſimy drugimy ner ble zhaſtiti ǀ tudi veliku v'maj nimi ſe naide, kateri ſo bli gardi → mej
zagledati -am dov. zagledati: zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna noter sagledam 1. ed. ǀ kadar ga sagleda 3. ed. ſe reſveſsely ǀ Demetrius ſagleda 3. ed. ta peld ǀ s'kusi eno shpralizo sapleda 3. ed. eniga sholnerja ǀ kadar enu ſilnu lepu, inu kunshtnu dellu sagledate 2. mn. ǀ odprejo eno shrinjo v'taisti sagledajo 3. mn. eniga strashniga lintuorna ǀ koin, inu piſſy sagledaio 3. mn. tiga lintvorna ǀ ſagledajo 3. mn. veni kambri malike ǀ Kakor tiga Gospuda sahledajo 3. mn., ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo ǀ Kadar ta dua Turna Mantvanus je bil sagledal del. ed. m ǀ kadar je bil lashko dezhelo saghedal del. ed. m ǀ bosh v' Nebù prishla, inu G. Boga ſagledala del. ed. ž ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam sagledala del. ed. ž ǀ kakor ſo njega sagledali del. mn. m, ſo nehali, umouknili, inu pobegnili