Tiskanje

ȃlbatros -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

báhati se -am se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bájati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bȃrje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bȃrva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bazilisk -a (basilišk, bazilisk) samostalnik moškega spola

kači, zmaju in petelinu podobno mitološko bitje, ki ubija s pogledom; SODOBNA USTREZNICA: bazilisk

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bẹ́da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bédro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bẹ́l -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t]

peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen

ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bȅt betȁ in béta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bežáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

blȃg blāga prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bláto -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

blẹ̑d blẹ́da prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

blẹ̄jati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

blȇsav -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]

večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor

STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...

bọ́ber1 -bra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

borīti se -ím se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bósti bódem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bráda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor]

iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa

ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...

brȃn branȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brána -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brášno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brȃv bravȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brázda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brẹ́j -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bréme bremẹ́na s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brezeti

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brȉn brína m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bȓk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bršljȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bučáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bȗnka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cágati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cẹ̑h -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cẹ̑lica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cẹ́na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ceremọ́nija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cesarstvo -a (cesarstvu) samostalnik srednjega spola

1. država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo

2. izvajanje cesarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: cesarjevanje

3. posvetna oblast

FREKVENCA: 33 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cẹ̑v cevȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

coprniški -a -o (cuprniski, cuprniški) pridevnik

1. ki se nanaša na copranje, coprnijo, coprnike, coprnice; SODOBNA USTREZNICA: čarovniški

1.1 protestansko, slabšalno ki ni v skladu z Biblijo

FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

cvíliti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȃd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čákati čȃkam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȃr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȁs čása m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čebẹ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čebljáti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čebúlica -e [tudi čəbulica] ž (ú)
1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
♦ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čeljȗst -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čemẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȅp čépa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa

2.

večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica

STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...

čẹ̄pica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čẹ̑r čerȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

česáti čẹ́šem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čẹ̑st -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čẹ́ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȋn1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȋn2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȋr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čmŕlj čmŕlja samostalnik moškega spola [čmə̀rl] in [čmə̀rəl]

čebeli podobna žuželka z debelim dlakavim telesom; primerjaj lat. Bombus

ETIMOLOGIJA: nastalo v nar. razvoju iz *čmel' = rus. šmélь, češ. čmel < pslov. *čьmel'ь, sorodno z nem. Hummel, verjetno iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čmŕlj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čȍp čópa in čọ́pa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čŕka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

čúti čȗjem nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dáleč prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dȃn dnẹ̑va in dnẹ̑ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dȃr darȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dáti dám dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dávi prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

débel debẹ́la prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dẹ̑ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dekorácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dẹ̄l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

delaven -vna -o (deloven, delaven, delavan) pridevnik

1. ki rad dela; SODOBNA USTREZNICA: delaven

1.1 dejaven, aktiven

FREKVENCA: 26 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

deležen2 -žna -o (diležin, diležen, diležan, deležan, deležen, dejležen*) pridevnik

1. v povedkovni rabi, česa, od česa, (skozi kaj) ki kaj dobi, doživi; SODOBNA USTREZNICA: deležen

1.1 koga/česa, (skozi kaj, s čim) ki pridobi rezultat dejavnosti, zmožnosti koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: deležen

2. česa, na čem, (s kom) ki sodeluje v kakšni dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeležen

FREKVENCA: 276 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

»Delivec« ali »delilec« pravice

Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dẹ́lo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dẹ́sni -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dẹ́te -ta s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dẹ́ti dẹ́nem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

devíca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dihūr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

diskriminánta -e ž (ȃ)
mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola

1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh

1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje

2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh

3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev

FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dišati -im nedovršni glagol

1. kaj; s prisl. določilom načina oddajati, dajati določen vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišati

1.1 evfemistično, kdo oddajati, dajati neprijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: zaudarjati, smrdeti

2. kdo/kaj; kaj z vohom zaznavati; SODOBNA USTREZNICA: vohati

3. kaj; komu, pred kom biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati

4. kaj dajati, povzročati slutnjo prisotnosti

FREKVENCA: 54 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

díven -vna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dnȍ -ȁ s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dọ̑b -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dóba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dọ́ber dóbra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

donẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dósti prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dọ́ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drȃč, m. = trnje, C.; stachlichtes Unkraut, C.; überhaupt das Unkraut, Cig., vzhŠt., ogr.-C.; Vile so oplele vse tako čisto, da ni ne en drač med pšenico ostal, Pjk. (Črt.); — grünes Schweinefutter, C.; — prim. derača, deraka; iz korena: der-, Mik. (V. Gr. I. 104.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drakon -a (drakon, drakun) samostalnik moškega spola

1. (velika/strupena) žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast

1.1 v eshatoloških besedilih (večglava) leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj

2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih

FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drẹ́mati -ljem in -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drẹ́ti1 dérem in drȅm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drẹ̑vi prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drgȅt -ẹ́ta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drȋska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dr̄mati dȓmam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drọ̑zg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dȓsati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drstīti se -ím se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drvẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dȗh duhȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dúplo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dúša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«

Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.

Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.

Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni? Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?

zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dvígniti dvȋgnem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

eksponènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja
2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

eksponȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fȃbula -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

falȃnga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

famọ̑zen -zna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fermȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fẹ̑tus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fjọ̑rd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fọ̑kus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

fȗkati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gȃbez -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda]

1.

strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad

2.

iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae

3.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček

4.

slabšalno hudoben, nesramen človek

STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *gu̯oHu- ali *gu̯ou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

galánga samostalnik ženskega spola

1.

iz botanike

rastlina z aromatično, ingverju podobno koreniko ostrega okusa, po izvoru iz Azije; Alpinia, Boesenbergia rotunda, Kaempferia galanga

SINONIMI:

galangal

1.1

korenika te rastline kot začimba

SINONIMI:

galangal

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gasīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gȃte gȃt ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gávter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gȃz gazȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glágol -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]

1.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba

1.1.

;

SINONIMI:

goba

STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...

glíva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija]

1.

pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih

1.1.

2.

slavilna pesem

3.

ekspresivno slava, čast

4.

iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...

glórija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gmóta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gnáti žénem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gnésti -tem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gnẹ̑v -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gnẹ́zdo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gnída -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gníti gnījem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ̄diti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

golčáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

golọ̑b -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ́ltati1 -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gomazẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gomọ̑lj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gonīti gọ́nim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

góra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gorẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ̑s gosȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gospọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gȍst1 gósta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ̑st2 gọ́sta prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ́sti gọ́dem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gotȍv -óva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ́vno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gọ̑vor -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grȃd -a in gradȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grājati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grẹ́m sed. glagola īti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grẹ́ti grẹ̑jem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grẹ́zniti grẹ̑znem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gríva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grmāda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

-grnīti -gŕnem samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grȍb1 gróba m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grọ̑b2 grọ̄ba prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grobijȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm]

1.

glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku

1.1.

FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...

grȍzd -ózda m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

grst

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gúba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gúmno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

gȗžva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hábiti hȃbim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hála -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hálja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

halọ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

halucinácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hȃrfa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hīmen1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hinávec hinávca samostalnik moškega spola [hinávəc]

kdor skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je

ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’ < pslov. *xyniti ‛prikrivati’ (prim. cslov. xyniti ‛varati’, star. hrv. hiniti, nar. rus. hínitь ‛grajati’, hínja ‛opravljivec’) iz ide. korena (s)keu̯h2- ‛pokrivati, prikrivati’, tako kot lat. ob-scūrus ‛temen’, prvotno *‛pokrit’ - več ...

hinȃvec -vca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hlȃd -a in hladȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hlọ̑d -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hmẹ̑lj -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hodīti họ́dim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrȃm -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrána -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrápav -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrȍm hróma prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hȓt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hrȗška -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hvála -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

igọ̑ ižẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

inštalȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

iskáti íščem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ȋsti -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

īti grẹ́m in grȅm nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

íva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ivẹ̑r1 -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ȋvje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Izgovor kraja »Volče«

Že nekaj tednov se mučim z dejstvom, da je v spletnem pravopisu (SP 2001) zapis izgovora Volče z u̯. V medijih se sedaj to uporablja, prej tega nisem opazila, in je precej moteče. Zadnjič nisem prepoznala kraja Volče in ga nisem povezala z zaporo ceste. Vem, da bi bilo knjižno ustrezno, kot je zapisano, ampak ni dejansko stanje, saj domačini izgovarjamo hiperkorektno. Če je dovoljeno občno ime kolk izgovarjati z l in u̯, ne vem, zakaj so Volče nesprejemljive z l.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izpulítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ zoba, korena, repe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Izvor besede »stol«

Zanima me koren besede stol. Je to morda nemški Stuhl?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Izvor priimka »Koželj«

Izvor priimka Koželj

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Izvor priimka »Milok«

Ali je priimek Milok povezan s zaselkom Miloki? Je nastal priimek iz naselja ali obratno? Besede v etimoloških slovarjih ni, razen korena MIL, zato me zanima, kakšen je pomen te besede? Je to slovanska ali furlanska beseda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jȃd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jādro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jágoda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jāhati -am in jāšem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jáma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

jȃr1 jára prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jáviti jȃvim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jávor -a in -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jȃzbec -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jȇbati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Je bolje pisati »volilec« ali »volivec«?

Kakšno je vaše stališče do dileme volilec/volivec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ječáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jédro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jélen jelẹ́na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́lka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́lša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jérmen jermẹ́na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jesẹ́ter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́sih -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́sti jẹ́m nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́ti1 jámem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jẹ́zditi jẹ̑zdim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Jezikovne izbire: »avtentikacijski« ali »avtentifikacijski«

V odgovoru na vprašanje »Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?«, sem v dilemi kateri izraz je pravilen oziroma kakšna je razlika.

"avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
"... informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Torej v 1. primeru avtentifikacijski v 2. primeru pa je avtentikacijski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Jezikovne izbire: »avtentikacijski« in »avtentifikacijski«

Ob odgovoru na vprašanje Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«? sem v dilemi, kateri izraz je pravilen/naj uporabim oziroma kakšna je razlika.

"avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
"...informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

jȗg -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

júha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

káčiti kȃčim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kadīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȃjmak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kāk -a zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Kako se sklanja samostalnik »korenje«?

Zanima me, kako se sklanja beseda korenje.

Želim namreč napisati v receptu, da uporabimo 2 korenja, pa ne vem, ali je prav 2 korenja, 2 korenji, ali 2 korena ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Kako zapisati poimenovanja pripadnikov »pro-life« in »pro-choice« prepričanj?

Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...

Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȃl1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kalīna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kalīti1 -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kámen -mna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kániti2 kānim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kārati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȃrma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kášelj -šlja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Katero bo novo ime države »Svazi«: eSvatini, Esvatini ali Svazi? – »Esvatini«!

Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini. Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?

V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:

STA: V afriški absolutni monarhiji Esvatini potekajo volitve
RTV/MMC: Kralj Svazija državo preimenoval v kraljevino eSvatini
DNEVNIK: Kralj preimenoval državo Svazi v eSvatini
URAD ZA PUBLIKACIJE, Evropa: Svazi, uradno polno ime: "Kraljevina Esvatini" namesto "Kraljevina Svazi", uradno kratko ime: "Esvatini" namesto "Svazi"

Katero ime torej uporabljati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kávelj -vlja in -na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȃvka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kídati kȋdam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȋmati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

-klȃdati -am samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klȃs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klékljati klékljam nedovršni glagol [klékljati]

izdelovati čipke s prepletanjem niti na več parih klekljev

ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...

klẹ̑kljati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klẹ̑nkati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klesáti klẹ́šem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klẹ́šče klẹ̑šč ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klẹ̑t kletȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klẹ́ti kọ́lnem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klícati klȋčem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klȉn klína m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klóbko -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klonīti1 klọ́nim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

knjíga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̑bra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kocína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolẹ̄bati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolẹ́no -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̑li člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolība -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̑lk1 kọ̄lka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolọ̑1 -ẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kolobọ́cija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̑maj prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

komȃnda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

komár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kompȃkten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȍnj kónja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̑nzul -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kopáti1 kọ́pljem in kopȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̄pje1 -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kopȗn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kórec -rca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

korén1 -a m (ẹ̑)
1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren
// v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen
2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke
3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum
// začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti
4. jezikosl. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede
5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2
● ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše
♦ anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

koren

Predlog

korena samostalnik moškega spola

matematično znamenje

IZGOVOR: [korén], rodilnik [koréna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

korén -a in -rná m
1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10
2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146
3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51
4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116
5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

koren m, F44, aconitum, -ti, volzhji korèn; astragalus, en korèn; botellus, en koren; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; crinonia, lilie korèn; cynozolon, ſtriz, ṡeliṡzhe s'enim zhernim korenom; nectarites, -tis, velikiga korèna vinu; perpensa, -ae, virih ṡeliṡzhe inu korèn; radix, -cis, korèn
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: koren m, geum ſhegnan koren [Scopoli, 571: Geum. Schegnan Koren; v seznamu Nom. Carn. Schegnan koren]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

korénovke -ovk ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

korénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koren 4, 5: korenski samoglasnik / korenski glagoli glagoli, ki nimajo glagolske pripone / korenski eksponent število, ki izraža stopnjo korena; korenska osnova število, iz katerega se računa koren
♦ teh. korenski varek del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

korȋst -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̑s1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kósa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ́sem -sma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kotalīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kọ̑zmos -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȃk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȃkati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȃsen -sna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krásti krȃdem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krémen1 kremẹ́na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kresáti krẹ́šem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȋk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kriminȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȋv kríva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kŕma1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kŕma2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krȍf2 krófa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

krojīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kŕpa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȓt kr̄ta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kržljȁv -áva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kújati se -am se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȗkec -kca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kúmrn -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kȕp kúpa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kúra1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

-kúsiti -kȗsim samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kūščar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kváka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȃ medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

láhek -hka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lájati lájam nedovršni glagol [lájati]

1.

oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno glasno, zadirčno govoriti

3.

slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno

FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȃjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȃket laktȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lákrica -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȃks -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lápor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na las:
a) lasno barvilo / lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vrtinec mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu
b) lasni nakit / lasna sponka; masirati lasišče z lasno vodo
c) lasne razpoke na kamnu zelo tanke
♦ anat. lasni koren ali lasna korenina del lasu, ki je v koži; lasni mešiček mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren; lasna betvica ali lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; lasna čebulica debeli del korena lasu; tekst. lasne niti niti, ki tvorijo las

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȁz láza m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȃž lažȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȅ1 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹ́či1 lẹ̑žem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹ́ha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹ̑mež -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȅn lẹ́na prid.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹ̑s lesȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹ́ska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lẹ́sti lẹ̑zem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

levīti se -ím se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

li člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

licemẹ̑r -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

licitȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȋh1 līha prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lȋst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lọ́ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lọ̄kati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lomīti lọ́mim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lópiti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lọ̑s -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lotīti se lọ́tim se dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

lóza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ložīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȃdež -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȃg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȃgma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȃh -a in mahȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

majáti májem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

malína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mandȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȁnj1 prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máren mārna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mármor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

marọ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

maščeváti -ȗjem dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mašȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

māzati mȃžem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

médel -dla prid.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mẹ̑l melȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mẹ́na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mẹ́ra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mẹ̑sec -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mésti1 métem in médem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Metabolični sindrom
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

migrácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȋmo prisl.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

minīti mīnem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

míra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȉš míši ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

míti mȋjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȋvka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mláčen -āčna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mlȃd mláda prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mlatīti mlátim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mlẹ́ti mẹ́ljem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mlẹ̑v1 mlevȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mnogokrátnost -i ž (ā)
lastnost, značilnost mnogokratnega: mnogokratnost ponovitev
♦ mat. mnogokratnost korena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mọ̑č močȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

močerȁd -áda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

móči mọ́rem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

močīti mọ́čim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

močvȋrje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mọ̄do -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mọ́j mója zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mọ́ker mókra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȍlj mólja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

móra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mọ̑rje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

móšnja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

motȋka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

motrīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mọ̑ž možȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrȃk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrẹ́na1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrẹ́na2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrẹ́ti mrȅm in mŕjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrẹ́ža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrgọ̄diti -ọ̑dim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mŕtev -tva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mrtvoud

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mŕva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mudīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȗlj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mȗrva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

múza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mūzga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nȃfta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nakljúčiti se -ȗči se dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

narezan del., F2, caseus desubinatus, nazhèt, naréẛan ſyr; opopanax, -cis, ṡeliṡzhe v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nasledǜvati -ǜjem nedov.
1. slediti komu, čemu: Za Gejzom vu Vojvodsztvi je naszledüvao nyegov szin Stevan KOJ 1848, 11; Szvéti-dén naszledüje nôvo-leto AIP 1876, br. 1, 6; csi tô eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; tákse kaſtige naſzledüjo KMK 1780, 29; Znamejnya bodo eta naſzledüvala KŠ 1771, 156; naſzledüvalo ga je vno'zina lüſztva KŠ 1771, 24
2. ravnati se po kom, posnemati koga: Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Dühá naszledüvati SM 1747, 22; kakda je potrejbno náſz naſzledüvati KŠ 1771, 629; jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; Da bi vsza eta i etaksa steli naszledüvati KOJ 1833, XVII; ki nyega zná z-'zitkom naszledüvati KAJ 1848, 10; Tebé naſzledüjem BKM 1789, 70; Zapoved Tvojo naſzledüjem BRM 1823, 8; Zakaj naſzledüjes telovno náſzlobnoſzt SŠ 1796, 9; i mené naſzledüje SM 1747, 29; ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; i nikse pobougsanye je ne naſzledüje KŠ 1771, 443; Blá'zen, ki z-delom naszledüje KAJ 1848, 4; po toj poti, stero zdaj naszledüva, országa ne zvrácsi AI 1875, br. 2, 1; [tiger] te človeka posebno nasledüje AI 1878, 11; to pa dobro naſzledüjemo KŠ 1754, 13; ſzmo vſza oſztavili i naſzledüjemo tebé KŠ 1771, 63; rejcs proroczko, jo naſzledüjete KŠ 1754, 157; Naſzledüjo molitvi ino peszmi KŠ 1754, 223; ka jo drügim na peldo naſzledüjo KŠ 1771, 614; A naſzledüjo ſzveczko ſzlepoto SŠ 1796, 37; nego obcsinszke regule naszledüjo KOJ 1833, 7; Odürjávam one, ki nasledüjo tadanke mérnoszti TA 1848, 23; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i veli nyemi, naſzledüj me KŠ 1771, 28; na naſzledüimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; I veli nyima, naſzledüjta me KŠ 1771, 12; niti je ne naſzledüjte KŠ 1771, 229; Naſzledüjte eto lejpo návado BKM 1789, 6; kai jaſz nyé nebodem naſzledüval SM 1747, 49; nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau SM 1747, 75; naſzledüvao te bodem KŠ 1771, 26; I vnougi bodo naſzledüvali nyihove pogibelnoſzti KŠ 1771, 719; ka ga naszledüvali bodejo KOJ 1848, 7; da bi ga vu vſzem verno naſzledüvao KŠ 1771, 631; té naj ſzám i naſzledüje mené KŠ 1771, 55; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; Ráta je, naj ga naſzledüjo KŠ 1771, 596; nego ſzem bole naſzledüval SM 1747, 48; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogrſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; Naſzledüvao je pa Jezuſa KŠ 1771, 235; csi je vſze dobro delo naſzledüvala KŠ 1771, 640; naſzledüvala ſzta nyega KŠ 1771, 12; naſzledüvali ſzo ga vucseniczke KŠ 1771, 26; Tou ſzo naſzledüvale po vö razglaſenom Evangyeliomi KŠ 1771, A5a
nasledüvajóuči -a -e
1. ki sledi v prostoru: ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; Peter naſzledüvajoucsi nyega KŠ 1771, 332; Ta naſzledüvajoucsa Pavla KŠ 1771, 392; Ár ſzo pili zte dühovne nyé naſledüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; i obrné ſze knaſzledüvajoucsemi nyega lüſztvi KŠ 1771, 187; i naſzledüvajoucsi ſzo kricsali KŠ 1771, 137; i erkao je tim naſzledüvajoucsim KŠ 1771, 25
2. naslednji, ki sledi v času: djánye ſze zové eto naſzledüvajoucse piſzmo záto KŠ 1771, 337; Naszledüvajoucse leto szám Czaszar pride KOJ 1845, 67; szamo te szlejdnyi szlisi k-tomi naszledüvajoucsemi KOJ 1833, 7; nego ka je viſſe od potrejbcsine, naſzledüvajoucsim tálom ono lejhko taóſztáne KM 1790, 66; Oni petéri glávni táli ſzo naſzledüvajoucsi KMK 1780, A2 (3); napiszkov, kakti eti naszledüvajôcsi KOJ 1848, IV; naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke KOJ 1845, 8; Eta naszledüvajôcsa AIN 1876, 8; Májo stirideszét naszledüvajoucsih liter KOJ 1833, 2; Veliki czil té je i vu eti naszledüvajôcsi peszem szprávlanyi KAJ 1848; Znaſzledüvajoucſimi Molitvami KŠ 1754, 9a; i to rejcs potrdjávavſi znaſzledüvajoucsimi csüdami KŠ 1771, 156
nasledǜvavši -a -e sledeč: nájmre: 'so ednoga 'se drügaga koréna naszledüvavsi preminlivo KOJ 1833, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nebọ̑ -ȃ s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nẹ̑dra -der s mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nẹ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nẹ̑hati -am dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nẹ̑m nẹ́ma prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nerọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nésti nésem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

netopīr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nevẹ́sta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nīhati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nȉt nȋti ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nȋz1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nọ̑č nočȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nȍr nóra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nọ̑s nosȗ in -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nȍž nóža m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nrȃv nravȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obȃd -a m in

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obȅd -ẹ́da m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obȋl -íla, prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obiskáti -íščem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obȋst -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ọ́der -dra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ọ̑hrn -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ojẹ̑ -sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ókel -kla m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oklẹ́vati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ókno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

okọ̑ očẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omẹ̄la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omoríka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ọ̑pus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

óreh orẹ́ha m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

órel -rla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ọ̑s osȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

osȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ósla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ọ̑st ostȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ọ́ster -tra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pȃgina -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pagọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pahljáti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pȃkt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pámet -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pȃnati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pȃnj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pár -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pȃra1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pāre pȃr ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pȃs -a in pasȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pásti1 pādem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pásti2 pásem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pavijan

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

páziti pȃzim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pážiti pȃžim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pẹ̑č1 pečȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

péči -em nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pélin pelína m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pẹ̑ndrek -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pepẹ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pẹ́riti pẹ̑rim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

perọ̑ -ẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.